Množična udeležba kaže, da ima protestno gibanje kljub nasilnim izgredom in vse slabši gospodarski sliki še naprej široko podporo. Nekaj aktivistov se je na shodu opravičilo za nemire in spopade, ki so jih protestniki pretekli teden zanetili na letališču, in udeležence pozvalo, naj se domov odpravijo brez povzročanja izgredov.

Policija je potrdila, da so nedeljski protesti večinoma minili mirno. Zvečer je nekaj protestnikov sicer poškodovalo nekaj javnih zgradb in v policiste merilo z laserskimi žarki.

Hongkong je po 11 tednih protestov na robu prve recesije. Nasilni protesti so odvrnili turiste od obiska avtonomnega mesta znotraj Kitajske, ki ima eni izmed najprometnejših pristanišč in letališč na svetu. Zmanjšale so se tudi trgovinska prodaja in naložbe.

Kitajska bi "obogatila prakso" ureditve "ena država, dva sistema"

Kitajska osrednja oblast v Pekingu je ob tem pozvala h gospodarski krepitvi mesta Šenzen na meji s Hongkongom, kjer kitajska osrednja oblast v zadnjem času krepi tudi vojaško navzočnost.

V devetdesetih letih so kitajske reforme Šenzen iz navadne vasi povzdignile v eno pomembnejših središč za proizvodnjo in tehnologijo – v mestu sta danes sedeža Huaweija in družbenega omrežja Tencent.

Kitajski državni svet je z direktivo pozval k "povezovanju kulture in gospodarstva Šenzena s Hongkongom in Macaom" prek financiranja bolnišnic, skupnih prizadevanj za reševanje nesreč, kulturnih izmenjav in razvoja zaliva Hongkong-Macao ter "obogatitvi nove prakse" ureditve "ena država, dva sistema".

Avtonomija zagotavlja svoboščine

Hongkong se je leta 1997 izpod britanske vrnil pod kitajsko upravo. Ureditev "ena država, dva sistema" je Hongkonžanom zagotovila številne svoboščine (denimo javna zborovanja), ki jih državljani celinske Kitajske ne uživajo.

Številni protestniki so prepričani, da Peking v zadnjem času te svoboščine zmanjšuje, pri čemer po njihovem prepričanju sodeluje tudi voditeljica Hongkonga Carrie Lam.