Protesti so tokrat minili mirno. Učitelji so podprli študente in učence na protivladnih protestih. Foto: Reuters

Mesto se je v pričakovanju protestov pripravilo na novo nasilje, na katero spominjajo izobešeni posterji spopadov na ulicah. Policija je z barikadami utrdila varovanje vladnih prostorov in letališča. Prodajalci so spustili rolete na svojih trgovinah.

Množica učiteljev se je zbrala na trgu v finančni četrti in se odpravila proti vladnemu poslopju. V rokah so držali transparente z napisi, kot je "zaščitite prihodnjo generacijo". Povedali so, da želijo izraziti podporo protestnikom, med katerimi je veliko učencev. Poudarili so, da mora vlada odgovoriti na zahteve protestnikov in nehati uporabljati policijsko nasilje, da bi jih razgnala.

Kitajska na meji s Hongkongom kopiči vojaška vozila. Foto: Reuters

Popoldne se je kljub nevihtam in dežju zbralo več deset tisoč protestnikov v pristanišču Kowloon. Sporočili so, da se borijo proti spodjedanju sistema "ena država, dva sistema", ki je Hongkongu zagotovil avtonomijo po vrnitvi iz britanske pod kitajsko oblast leta 1997. Organizatorji navajajo številko 22.000, policija pa 8.300. Protesti so bili večinoma mirni.

Na drugi strani pristanišča se je zbrala še veliko večja skupina podpornikov hongkonške vlade, pekinške oblasti in policije, ki jo aktivisti obtožujejo pretirane uporabe sile. Organizatorji navajajo 476.000 udeležencev, policija pa 108.000, kritičnih do nasilnih protestov. Tudi Kitajski naklonjeni demonstranti so se zvečer mirno razšli.

"Srce me boli, ko vidim mesto tako razdeljeno. Nasilni protesti niso pokazali nobenega spoštovanja za hongkonško vladavino prava," je za Reuters povedal upokojeni telekomunikacijski tehnik Michael Law.

Po koncu množičnih shodov se je okoli 100 zamaskiranih demonstrantov zbralo pred policijsko postajo, a so se umaknili, ko so iz nje stopili policisti s ščiti in palicami.
Civilna fronta za človekove pravice je za nedeljo pozvala k novim množičnim protivladnim protestom. Oblasti so zanje dale zeleno luč, a ne dovolijo, da bi se posamični protestniki ločili od glavnega shoda.

Policija med premalo odločnim ukrepanjem in pretirano uporabo sile

Protiizgredna policija je bila v pripravljenosti, a ji tokrat ni bilo treba posredovati. Foto: Reuters

Protesti v Hongkongu potekajo že enajsti teden. Začeli so se junija zaradi nasprotovanja predlogu zakona, ki bi omogočil izročanje osumljencev Kitajski. Nato so se razširili v množično gibanje za več demokratičnih svoboščin v mestu, ki znotraj Kitajske uživa delno avtonomijo. Protestniki policijo obtožujejo pretirane uporabe sile.

Kitajske oblasti v Pekingu so dejanja protestnikov označile za teroristična, kitajski državni mediji pa hongkonško policijo pozivajo k bolj odločnemu odzivu.

Protestniki so v tednih protestov uporabili frače, s katerimi so na policijo streljali kamenje, napadali so jih tudi z opekami in molotovkami. Policija je večinoma odgovorjala s solzivcem in gumijastimi naboji. Čeprav so bile njihove postaje že večkrat napadene, so se po poročanju Reutersa večinoma vzdržali uporabe vodnih topov, oklepnikov in psov. Izvedli so okoli 750 aretacij in nekatere protestnike obtožili nemirov, za kar jih lahko čaka do 10-letna zaporna kazen.

Protesti so se razširili v Avstralijo in London

Sočasni protesti podpornikov kitajske oblasti in hongkonških protestnikov so potekali tudi v Londonu. Foto: Reuters

Protesti v Hongkongu povzročajo tudi napetosti v Avstraliji. Tam so hongkonški študenti v zadnjem času pripravili številne proteste v podporo protestnikom v domovini. V petek se jih je v več avstralskih mestih zbralo po več sto. Danes pa so se na sydneyjske ulice odpravili podporniki enotne Kitajske, ki so izrazili podporo hongkonškim oblastem. Večkrat so se študenti iz celinske Kitajske in hongkonški študenti v avstralskih kampusih tudi spopadli, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Evropska unija je medtem pozvala k dialogu za pomiritev napetosti v Hongkongu, ki bo vključeval vse vpletene strani. "Ključni so vzdržanost, zavračanje nasilja, treba pa je hitro ukrepati za pomiritev razmer," je povedala visoka zunanjepolitična predstavnica EU-ja Federica Mogherini.