Tretji vrhovni voditelj Demokratične ljudske republike Koreje se je po drugi tritedenski odsotnosti pojavil na sobotnem zasedanju osrednje vojaške komisije vladajoče Korejske delavske stranke. Po poročanju državne agencije KCNA je bila glavna tema zasedanja ključnega vojaškega in hkrati partijskega organa okrepitev jedrskih zmogljivosti Severne Koreje, potem ko so zastali vsi neposredni pogovori o jedrski razorožitvi z ZDA in s predsednikom Donaldom Trumpom.

Sedem sklepov za okrepitev vojaške moči
"Na srečanju so bile predstavljene nove politike za nadaljnje povečanje jedrskih zmogljivosti z namenom odvračanja vojne. Strateške oborožene sile so tudi dvignile pripravljenost na visoko stopnjo," so zapisali pri KCNA-ju. Med sedmimi sklepi, ki zadevajo vojsko, so izpostavili še okrepitev vlaganj v topništvo: "Na srečanju so bili sprejeti ključni ukrepi za znatno povečanje strelne moči artilerijskega orožja."

Ameriška ocena: vsaj 20-30 jedrskih bomb
Pogajanja med Severno Korejo in ZDA kljub dvakratnemu osebnemu srečanju Kim Džong Una in Donalda Trumpa ter medsebojni naklonjenosti obeh voditeljev niso dala izidov. V zadnjem letu so obtičala, po izbruhu pandemije novega koronavirusa pa tako rekoč ni bilo več nobenega stika med Pjongjangom in Washingtonom.

Prvi jedrski poskus je Severna Koreja izvedla leta 2006, do leta 2017 pa je izvedla šest testiranj jedrskega orožja, ravno po zadnjem – 3. septembru 2017 – mednarodni analitiki ocenjujejo, da ima država zdaj operativno jedrsko orožje. Po oceni ameriške Zveze za nadzor nad orožjem iz junija 2019 posedujejo Severnokorejci 20-30 jedrskih bomb, ob tem pa imajo dovolj ustreznega fuzijskega materiala za izgradnjo in sestavo še dodatnih 30-60 kosov jedrskega orožja.

V obsežnem raketnem arzenalu ima največji doseg medcelinska balistična raketa Hwasong-15, ki lahko jedrsko konico ponese do 13 tisoč kilometrov daleč in lahko s tem doseže tudi ozemlje ZDA.

Zdravstvene težave ali bojazen pred koronavirusom?
Kim Džong Un je po zasedanju politbiroja partije 11. aprila izginil iz javnosti. Pojavile so se govorice o operaciji srca in ožilja ter da je celo v smrtni nevarnosti. Po treh tednih se je za praznik 1. maja pojavil na odprtju tovarne umetnih gnojil, nato pa je znova izginil iz javnega življenja. Po 22 dneh se je Kim vrnil na zasedanju vplivne vojaške komisije, kjer so med drugim izvolili novega podpredsednika in potrdili napredovanja več desetih vojaških častnikov.

Pomladi leta 2012, prve v vlogi vrhovnega severnokorejskega voditelja, je Kim Džong Un aprila in maja, ki veljata za osrednje praznično obdobje v državi, opravil kar 48 javnih nastopov. V naslednjih sedmih letih jih je imel vsaj 21 pa vse do 37, letos pa je v aprilu in maju do zdaj zbral zgolj štiri javne nastope, kar še naprej krepi govorice, zlasti v Južni Koreji, o dlje trajajočih zdravstvenih težavah, s čimer pa se uradni Seul ne strinja.

Drugi vzrok skorajšnje popolne opustitve javnih propagandnih nastopov je bojazen pred epidemijo novega koronavirusa. Severna Koreja je s 25 milijoni prebivalcev z naskokom najštevilčnejša država sveta, ki uradno ni zabeležila niti enega primera okužbe, o čemer pa že zaradi življenjsko nujnih stikov s Kitajsko in Rusijo dvomi večina raziskovalcev in sosednjih držav.