Foto: Reuters
Foto: Reuters

Skrajna skupina IS sicer ni objavila dokazov, ki bi potrdili njene trditve.

Prve ugotovitve preiskave terorističnih napadov na velikonočno nedeljo v Šrilanki kažejo, da so bili maščevanje zaradi napadov na mošeje v Christchurchu na Novi Zelandiji, je v parlamentu povedal namestnik šrilanškega obrambnega ministra Ruvan Vijevardene.

Kot je dejal, sta napad verjetno izvedli dve lokalni islamistični organizaciji, med njima lokalna skupina National Thowheeth Jama'ath (NTJ), ki je povezana z malo znano skrajno islamistično skupino v Indiji (Jamat ul Mudžahiden India).

Policija je objavila posnetke z nadzornih kamer, na katerih naj bi bil viden eden izmed samomorilcev, ki so se razstrelili med mašo v cerkvi. Foto: Reuters
Policija je objavila posnetke z nadzornih kamer, na katerih naj bi bil viden eden izmed samomorilcev, ki so se razstrelili med mašo v cerkvi. Foto: Reuters

"Sprejeti moramo takojšnje ukrepe za prepoved organizacij, ki imajo povezave s skrajneži," je še dodal Vijevardene. Policija je tudi objavila posnetke domnevnih napadalcev, ki so jih ujele varnostne kamere pred samim napadom.

Marca letos je Brenton Tarrant izvedel pokol v dveh mošejah v Christchurchu in ubil 50 muslimanskih vernikov. Svoj pokol je Tarrant prenašal celo v živo prek Facebooka, kjer je objavil tudi 74 strani dolg manifest, v katerem je izkazal svojo skrajnodesničarsko in protipriseljensko ideologijo.

Skupinski pokop prvih žrtev

V Šrilanki po terorističnih napadih na velikonočno nedeljo, v katerih je bilo ubitih 321 ljudi, več kot 500 pa ranjenih, od danes veljajo izredne razmere. Žrtev se spominjajo z dnevom žalovanja, ki so ga začeli s triminutnim molkom. Prav tako poteka prvi skupinski pokop žrtev, med katerimi je najmanj 31 tujcev, 14 je še pogrešanih.

Sorodna novica Število žrtev pokola na Novi Zelandiji 50. Strelec naj bi deloval sam.

Oblasti aretirale 40 osumljencev

V spomin na žrtve tega najhujšega nasilja od konca državljanske vojne pred desetletjem in najhujšega napada na katoliško manjšino v državi so zastave na vladnih poslopjih na pol droga. Tri minute tišine so v spomin na žrtve začeli ob 8.30 po lokalnem času, ko je na velikonočno nedeljo odjeknila prva od šestih bomb, katerih tarče so bile katoliške cerkve in prestižni hoteli.

Medtem se kopičijo vprašanja, zakaj oblasti, ki so bile opozorjene na možnost napadov, niso pravočasno ukrepale. Šrilanška vlada je že v ponedeljek sporočila, da je za napade odgovorna lokalna radikalna islamistična skupina NTJ, ki naj bi delovala s podporo mednarodne teroristične mreže. Interpol in ameriški FBI sta državi ponudila pomoč.

Policija je v povezavi z napadi do zdaj aretirala 40 ljudi. Med njimi naj bi zaslišala tudi sirskega državljana.

V napadu je bilo ubitih 321 ljudi, oblasti se bojijo, da bo žrtev še več. Foto: Reuters
V napadu je bilo ubitih 321 ljudi, oblasti se bojijo, da bo žrtev še več. Foto: Reuters
MZZ ne odsvetuje potovanj v Šrilanko

Slovensko zunanje ministrstvo za zdaj potovanj v Šrilanko ne odsvetuje, a ljudem, ki so tam, svetuje previdnost. "Razmere so zelo negotove, tistim, ki so tam, svetujemo, naj ne bodo preveč radovedni, naj zvečer ne hodijo ven," je dejal vodja konzularne službe MZZ-ja Andrej Šter.

"Ne želimo biti ne promotor tistega, ki organizira potovanja, niti ne želimo dajati paničnih vesti, ki bi bile le deloma resnične," je dejal ob robu posveta diplomatov na Brdu pri Kranju. Slovenski turisti niso bili med žrtvami nedeljskih napadov, z vsemi je, kot je dejal Šter, ta trenutek vse v redu.

Medtem se kopičijo vprašanja, zakaj oblasti, ki so bile opozorjene na možnost napadov, niso pravočasno ukrepale. Tudi tuje obveščevalne službe so jih namreč na možnost napadov opozorile že na začetku aprila. Nekateri odgovornost pripisujejo sporu med predsednikom države in premierjem, ki naj ne bi bil obveščen o grožnjah.

Glavni vzrok za nepojmljivo brezbrižnost oblasti je verjetno v tem, da predsednika države in vlade sploh ne komunicirata oziroma da je predsednik države celotno vlado skupaj z njenim predsednikom izključil iz sistema nacionalne varnosti, zato niti ne sodelujejo na sejah nacionalnega sveta niti ne dobivajo nobenih obveščevalnih informacij, je za Radio Slovenija poročal dopisnik Uroš Lipušček.

Niti po zadnjem terorističnem napadu predsednikovi privrženci na primer niso sodelovali na sestanku, ki ga je na to temo sklical predsednik vlade. Tuje obveščevalne službe so obveščevalni službi Šrilanke, ki je pod nadzorstvom predsednika, nekaj dni pred napadom izročile spisek imen vseh članov radikalne islamske skupine, ki je izvedla napad, pa tudi njihove naslove in telefonske številke, dodaja Lipušček.

Na Šrilanki izredne razmere

Turisti zapuščajo Šrilanko

Tuji turisti poskušajo kar se da hitro zapustiti Šrilanko, saj niso izključeni novi teroristični napadi. Eksodus se je povečal posebej po tem, ko je ameriško zunanje ministrstvo v ponedeljek opozorilo ameriške turiste pred možnostjo novih napadov. Še naprej veljata tako izredno stanje kot tudi policijska ura, ki traja od osmih zvečer do četrte ure zjutraj naslednjega dne. V glavno mesto Kolombo, kjer so prebivalci še vedno v šoku, so prispeli agenti ameriškega FBI-ja in uslužbenci Interpola, ki bodo sodelovali v preiskavi.

Ker obstaja velika verjetnost, da so bili v zadnji napad vpleteni tuji teroristi, ki bodo poskušali zapustiti Šrilanko, so letala in ladje indijske obalne straže uvedli strogo nadzorstvo nad vsem ladijskim in letalskim prometom v bližini Šrilanke, je še poročal Lipušček.

Za napadi na Šrilanki skrajni islamisti