Ali bo Nato v vzhodno Evropo res poslal dodatno okrepitev, bo znano na junijskem vrhu. Foto: Reuters
Ali bo Nato v vzhodno Evropo res poslal dodatno okrepitev, bo znano na junijskem vrhu. Foto: Reuters

Ameriški obrambni minister Ashton Carter je dejal, da Nato o tem predlogu razmišlja na pobudo Estonije, Latvije in Litve in da bi vojaško okrepitev poslali ne le v te države, ampak še na Poljsko.

Carter je priznal, da bi Nato razporedil štiri bataljone, kar bi po pisanju časnika Wall Street Journal pomenilo 4.000 vojakov, ki bi jih razporedile ZDA in druge članice.

"To je ena izmed možnosti, o katerih smo se pogovarjali," je dejal novinarjem, ki so z njim potovali na obisk v Nemčijo, kjer se bo sestal z generalom Curtisom Scaparrottijem. Ta danes prevzema položaj novega poveljnika Natovih sil za Evropo in bo nasledil generala Philipa Breedlova.

Odločitev znana na junijskem vrhu
Omenjene države zahtevajo večjo prisotnost zavezništva, "da bi se zaščitile pred grožnjo" Rusije, ki je po referendumu leta 2014 aneksirala Krimski polotok. ZDA so že februarja letos v vzhodnoevropske države poslale okoli 4.200 vojakov, Carter pa je dejal, da bo odločitev o okrepitvi Nata v Evropi znana junija na vrhu skupine.

Incident na Baltskem morju
Sicer pa je v petek prišlo do novega incidenta v Baltskem morju, kjer je ruski Su-27 prestregel ameriški RC-135 v mednarodnem zračnem prostoru. Pentagon je incident označil za "neprofesionalnega".

Ameriška vojna mornarica pa je objavila posnetek ruskega bojnega letala, ki je v napadalnem položaju letel zelo blizu ameriške vojaške ladje Donald Cook. Poveljnik ameriške mornarice je dejal, da Rusija po njegovem mnenju ne izziva incidenta, temveč "pošilja znak". Ob tem je pozval Moskvo, naj spoštuje sporazum med Rusijo in ZDA iz leta 1972, da bi se izognili pomorskim incidentom.