Po navedbah organizatorjev spletnega glasovanja je svoj glas oddalo več kot 2,3 milijona ljudi od skupno okoli petih milijonov prebivalcev te italijanske dežele. 89 odstotkov jih je predlog podprlo, deset odstotkov jih je glasovalo proti.

Volivci so z glasovanjem izbrali tudi desetčlanski odbor, ki si bo pri oblasteh prizadeval za uresničitev izražene volje ljudstva. Med 51 in 64 odstotki volivcev se je izreklo, da naj neodvisna Benečija ostane v zvezi Nato in EU-ju ter še naprej uporablja evro.

Spletni referendum so organizirale lokalne stranke, ki se zavzemajo za neodvisnost. Stranka Neodvisnost Benečije pojasnjuje, da je gibanje za neodvisnost nastalo zaradi nesposobnosti vlade, da bi izkoreninila korupcijo, zaščitila državljane pred škodljivo recesijo in zaustavila trošenje na revnem jugu države. Benečija Rimu plačuje za okoli 71 milijard evrov davkov, 21 milijard več, kot jih prejme z vlaganji in storitvami.

Vzor Nove republike Benečije (Veneto) bi bila nekdanja Beneška republika, bogata gospodarska, kulturna in trgovinska sila, ki je obstajala od 7. stoletja do padca v roke Napoleona leta 1797.