Beograd in Priština sta si v pogledu na Kosovo povsem na nasprotnih bregovih. Da je Kosovo še daleč od večetnične družbe, ki bi živela s sožitju, dokazuje primer razdeljene Mitrovice, kjer vsak zase na enem bregu živijo Albanci in na drugem bregu Srbi. Foto: EPA
Beograd in Priština sta si v pogledu na Kosovo povsem na nasprotnih bregovih. Da je Kosovo še daleč od večetnične družbe, ki bi živela s sožitju, dokazuje primer razdeljene Mitrovice, kjer vsak zase na enem bregu živijo Albanci in na drugem bregu Srbi. Foto: EPA
Kosovo
Kosovski Albanci so februarja praznovali tretjo obletnico razglasitve neodvisnosti. Foto: EPA

V zadnjih tednih je bilo iz ust predstavnikov srbskih oblasti, med drugim predsednika Borisa Tadića in notranjega ministra Ivice Dačića, slišati pozive k razmisleku o razdelitvi Kosovo, pri čemer bi Srbiji pripadel severni del njene nekdanje pokrajine, kjer živi večinoma srbsko prebivalstvo.

A za kosovskega zunanjega ministra Enverja Hoxhaja so ti pozivi nesprejemljivi in pomenijo nevarnost podžiganja nasilja ter nestabilnosti.

"To je zelo nevarna ideja, ki prihaja po 20 letih, saj bi enostavno povzročila nasilje, negotovost in nestabilnost v regiji," je povedal na konferenci o Zahodnem Balkanu v Sarajevu in zatrdil, da ne bodo nikoli sprejel takšne vrste idej. "Naša vizija je večetnična država in heterogena družba, ki smo jo vedno imeli," je dejal in pozval Srbijo k razmisleku glede pokrajine, katere neodvisnosti noče priznati.

Med srbskimi predlogi za ureditev statusa Kosova so bili tudi zamenjave ozemlja med južnim in severnim Kosovom, medtem ko bi nekateri radi videli poseben status za območje severno od Mitrovice, kjer živi srbsko prebivalstvo in kjer oblasti v Prištini nimajo administrativnega nadzora.

Od pravljice do Velike Albanije
A mnogi ne vidijo v rešitve niti v teh predlogih in zavračajo suverenost Kosova. Tako je Dačić ta teden dejal, da je večetnično Kosovo pravljica, medtem ko je neodvisnost del ambicij po oblikovanju "Velike Albanije".

Po besedah Hoxhaja bi bila ena boljših gest za spravo med skupnostma na Kosovu, da Srbija prizna neodvisnost Kosova in sprejme dejansko stanje. Kosovo je svojo neodvisnost razglasilo leta 2008, do zdaj pa ga je priznalo 76 držav, zadnja pred nekaj dnevi Andora.

"Kaže, da si Srbija ni na jasnem, kako pristopati do Kosova. Meje na Balkanu so določene," je bil jasen vodja kosovske diplomacije, ki je še enkrat opozoril, da je treba pokopati ideje o spreminjanju meja, saj tega ne bo sprejel nihče, niti države v regiji niti v mednarodni skupnosti.

Srbska zahvala Španiji
Kljub sporočilom iz Prištine o nesprejemljivosti spreminjanja statusa Kosovo, podobno odločena sporočila prihajajo tudi iz Beograda. Srbski zunanji minister Vuk Jeremić je na pogovorih s špansko zunanjo ministrico Trinidad Jimenez znova poudaril, da Srbija ne more sprejeti enostranske razglasitve neodvisnosti Kosova. Ob tem se je Španiji zahvalil, ker ni priznala Kosova - ena izmed petih držav članic EU-ja, ki ni storila tega.

Če pustimo albanskim separatistom enostransko razglasitev Kosova, potem to ne bo zadnje, s čimer se bomo spoprijemali, je opozoril Jeremić in pojasnil, da gre za nevaren presedens, zato nikakor ne morejo sprejeti enostranske razglasitve neodvisnosti dela svojega ozemlja.