Glavna slovesnost v spominskem centru Jad Vašem. Foto: EPA
Glavna slovesnost v spominskem centru Jad Vašem. Foto: EPA

Taborišče Auschwitz – Birkenau so 27. januarja pred 75 leti osvobodili vojaki Rdeče armade tedanje Sovjetske zveze. V taborišču so nacisti pobili več kot milijon ljudi, večinoma Judov. Iz Slovenije je bilo v taborišče, ki še danes velja za največje pokopališče v zgodovini človeštva, deportiranih več kot 2300 ljudi. Umrlo jih je več kot 1300.

Izraelski predsednik Reuven Rivlin se je v spominskem centru Jad Vašem predstavnikom iz skoraj 50 držav, med njimi je slovenski predsednik Borut Pahor, uvodoma zahvalil za solidarnost z judovskim narodom. "Antisemitizem se ne neha pri Judih. Antisemitizem in rasizem sta zločesti bolezni, ki družbo razjedata od znotraj," je dejal 80-letni Rivlin.

"Oddaljujemo se od dogodkov holokavsta, a se jih moramo spominjati," poudarja Rivlin. Foto: EPA

"Oddaljujemo se od dogodkov holokavsta, a se jih moramo spominjati. Opominjamo, ker vemo: če se ne spominjamo, se bo zgodovina ponovila," je še dejal izraelski predsednik, ki je tudi prebral navedbe vojaka Rdeče armade, ki je bil priča grozotam, ko je ta osvobodila taborišče. "Zemlja vzdihuje zaradi krutosti, ki so jo pretrpele te žrtve," je v hebrejskem jeziku prebral Rivlin.

Izraelski premier Benjamin Netanjahu je slovesnost izkoristil za poziv k mednarodnemu ukrepanju proti Iranu. Posvaril je, da iranski jedrski program predstavlja grožnjo za vse države sveta, ne samo za Izrael. "Izrael bo storil vse, kar lahko, da bo branil našo državo, naše ljudi in judovsko prihodnost," je še dejal in obljubil, da nikoli ne bo drugega holokavsta.

Pahor in Mattarela o 100. obletnici požiga Narodnega doma v Trstu

Predsednik republike Borut Pahor se je ob robu dogajanja srečal z italijanskim predsednikom Sergiom Mattarello. Poleg dvostranskih in mednarodnih tem sta pogovore namenila zaznamovanju 100. obletnice požiga Narodnega doma v Trstu. Slovesnost ob obletnici bo prav na dan stoletnice požiga, 13. julija. Sogovornika sta tudi soglašala, da morata biti njena simbolika in sporočilnost usmerjeni v prihodnost.

Narodni dom, ki so ga gradili po načrtih arhitekta Maksa Fabianija, so odprli leta 1904. V stavbi sta imeli svoj sedež društvi Sokol in Edinost, v njem pa so bili tudi dvorana s štiristo sedeži, telovadnica, čitalnica, glasbena šola, dve restavraciji, kavarna, banka, tiskarna in hotel Balkan. 13. julija leta 1920 so italijanski fašisti dom požgali.

Dom je bil obnovljen med letoma 1988 in 1990, ni pa bil še vrnjen slovenski manjšini. Trenutno v njem gostujejo sedež visoke šole modernih jezikov za tolmače in prevajalce, del tržaške univerze, od leta 2004 tudi slovensko informativno središče.

Putin svari pred pronacističnimi idejami

Ruski predsednik Vladimir Putin je na srečanju z Rivlinom pozval k skupnemu boju proti antisemitizmu in dejal, da se je treba upreti vsaki obliki sovraštva do tujcev in antisemitizma. Dodal je, da Rdeča armada nekdanje Sovjetske zveze pred 75 leti ni samo osvobodila uničevalnega taborišča Auschwitz, pač pa je tudi "odločilno prispevala k boju proti nacizmu".

Putin je odkril spomenik v spomin na zaporo Leningrada. Foto: EPA
Putin je odkril spomenik v spomin na zaporo Leningrada. Foto: EPA

V knjigi udeležencev foruma je Putin tudi posvaril pred neofašizmom in zapisal, da se "v današnjih časih žal v številnih državah pojavljajo do ljudi sovražne ideje rasizma in antisemitizma; dogajajo se pronacistični pohodi. Obstajajo poskusi izkrivljanja resnice druge svetovne vojne ter upravičevanja agresorjev in njihovih pomočnikov. Oskrunjajo ali uničujejo se spomeniki osvoboditeljem."

Ruski predsednik je v Jeruzalemu tudi odkril spomenik v spomin na zaporo Leningrada. 900 dni dolga zapora mesta velja za enega najhujših zločinov nacistične vojske proti človečnosti; zahtevala je več kot milijon smrtnih žrtev.

EU: "Nauki zgodovine nas lahko spremenijo"

K skupnemu boju proti antisemitizmu in ohranjanju spomina na holokavst so v Izraelu pozvali tudi vodilni predstavniki Evropske unije, predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen, predsednik Evropskega parlamenta David Sassoli in predsednik Evropskega sveta Charles Michel.

"Zgodovine ne moremo spremeniti, lahko pa nas spremenijo nauki zgodovine," so opozorili v skupni izjavi in dodali, da je spomin na holokavst "temelj evropskih vrednot". Dodali so, da za rasizem, antisemitizem in sovraštvo v Evropi ni prostora, vse države članice EU-ja pa se bodo proti temu združeno borile.

Poljski predsednik protestno odšel v Davos

Poljski predsednik Andrzej Duda pa se slovesnosti v Jeruzalemu protestno ni udeležil in je namesto tega odpotoval v Davos, od koder je sporočil, da je storil prav, da se ni udeležil slovesnosti v Jeruzalemu. Organizatorji dogodka so po njegovih besedah namreč prikazali izkrivljeno različico zgodovine.

"Organizator, fundacija Mošeja Kantorja, je preprosto izkrivil zgodovino in v celoti izpustil sodelovanje naših vojakov v boju proti nacistični Nemčiji na glavnih frontah druge svetovne vojne," je ob robu Svetovnega gospodarskega foruma v Davosu dejal Duda.

Na enem izmed zemljevidov v filmih, ki so jih prikazali na dogodku, je vzhodni del predvojne Poljske ločen od preostale države in nosi oznako Belorusija. Septembra 1939 je to ozemlje napadla takratna Sovjetska zveza, ki je bila takrat še zaveznica nacistične Nemčije.

Duda je udeležbo na spominskih slovesnostih v Jeruzalemu odpovedal, ker mu organizatorji niso omogočili, da bi imel na dogodku govor, v katerem naj bi želel odgovoriti Putinu na navedbe, da je Poljska sokriva za holokavst.

Največje mednarodno srečanje v Izraelu

Srečanje predsednikov, premierjev in monarhov iz več kot 50 držav je doslej največje mednarodno srečanje, ki ga gosti Izrael. Za varnost skrbi več kot 10.000 policistov, kar je tretjina izraelskih varnostnih sil, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Pozivi k boju proti antisemitizmu