Izrael uveljavlja dva režima za prebivalce zasedenih ozemelj, enega za Palestince, drugega pa za Jude, ki živijo v nezakonitih naseljih, zgrajenih na palestinski zemlji. Tudi izraelski državljani palestinskega rodu nimajo enakih pravic kot judovski sodržavljani. Izraelske oblasti so namreč obsedene s t. i. judovskim značajem države, kar zahteva zatiranje tam živečih Palestincev, ki predstavljajo petino državljanov. Razmerje med Judi in Palestinci med Sredozemskim morjem in reko Jordan pa je skoraj izenačeno. Foto: EPA
Izrael uveljavlja dva režima za prebivalce zasedenih ozemelj, enega za Palestince, drugega pa za Jude, ki živijo v nezakonitih naseljih, zgrajenih na palestinski zemlji. Tudi izraelski državljani palestinskega rodu nimajo enakih pravic kot judovski sodržavljani. Izraelske oblasti so namreč obsedene s t. i. judovskim značajem države, kar zahteva zatiranje tam živečih Palestincev, ki predstavljajo petino državljanov. Razmerje med Judi in Palestinci med Sredozemskim morjem in reko Jordan pa je skoraj izenačeno. Foto: EPA

"Življenja nekaterih se ceni, življenja drugih pa so povsem nevidna za državo, ki ima nad njimi oblast," je razmere, povezane z epidemijo covida-19 in cepljenjem v Izraelu in na ozemljih pod njegovo vojaško okupacijo, v pogovoru za MMC povzel Saleh Hidžazi, namestnik regionalnega direktorja za Bližnji vzhod in Severno Afriko pri mednarodni nevladni organizaciji Amnesty International.

Izrael je požel pohvale zaradi hitre, obsežne in dobro organizirane kampanje cepljenja. Do zdaj je prvi odmerek cepiva prejelo okoli 2,5 milijona ljudi, skoraj tretjina od devetih milijonov državljanov, okoli milijon pa jih je prejel tudi drugega. Pri tem pa se pogosto spregleda dejstvo, da je kampanja cepljenja diskriminatorna in da Izrael z njo krši svoje mednarodnopravne obveznosti. Izrael namreč cepljenja ne izvaja na vsem ozemlju, ki je pod njegovim nadzorom, pri čemer sistematično izključuje Palestince na zasedenem ozemlju, razen v Vzhodnem Jeruzalemu, pa še tam je cepljenje močno oteženo za 150.000 Palestincev.

Konec decembra, ko je Izrael začel izvajati cepljenje, je deset izraelskih, palestinskih in mednarodnih organizacij za zaščito človekovih pravic izraelske oblasti pozvalo, "naj izpolnijo svoje zakonske obveznosti in zagotovijo, da bodo tudi Palestinci, ki živijo pod izraelsko okupacijo na Zahodnem bregu in v Gazi, dobili kakovostno cepivo". Izraelsko ministrstvo za zdravje namreč ni predstavilo načrta, kako in v kolikšnem obsegu bo zagotovilo odmerke cepiva za Palestince na zasedenih ozemljih, niti časovnice zanj.

Izrael pospešeno izvaja kampanjo cepljenja, do česar pa niso upravičeni vsi ljudje, ki živijo pod nadzorom te države. Foto: EPA
Izrael pospešeno izvaja kampanjo cepljenja, do česar pa niso upravičeni vsi ljudje, ki živijo pod nadzorom te države. Foto: EPA

Jasne obveznosti, kot jih določa Ženevska konvencija

Organizacije, ki Izrael opozarjajo na njegove dolžnosti, pri tem navajajo predvsem IV. Ženevsko konvencijo, katere 56. člen se nanaša ravno na epidemije in določa, da je "na okupiranem ozemlju okupacijska sila dolžna v sodelovanju z državnimi in lokalnimi oblastmi z vsemi razpoložljivimi sredstvi zagotoviti in vzdrževati zdravstvene in bolnišnične ustanove ter službe, javno zdravje in higieno, predvsem s sprejetjem in uporabo profilaktičnih in preventivnih ukrepov, ki so potrebni za preprečevanje širjenja nalezljivih bolezni in epidemij."

Izrael sta k izpolnitvi njegovih mednarodnopravnih obveznosti v skladu z Ženevsko konvencijo sredi januarja pozvala tudi posebni poročevalec ZN-a za stanje človekovih pravic na zasedenih palestinskih ozemljih Michael Lynk in posebna poročevalka ZN-a za vprašanje pravice vseh do uživanja najvišjega možnega standarda fizičnega in duševnega zdravja Tlaleng Mofokeng.

Številni opazovalci medtem pravijo, da je za zdravstveno oskrbo in tudi cepljenje na zasedenih palestinskih ozemljih v skladu z začasnim sporazumom med Izraelom in Palestinci iz leta 1995, ki je del sporazumov iz Osla, pravzaprav odgovorna izključno palestinska samoupravna oblast, ne pa Izrael. A, kot pojasnjujejo poročevalca ZN-a in številne palestinske in mednarodne organizacije, to ne drži. "Sporazumi iz Osla, ki so bili začasni in naj bi pripeljali do mirovnega sporazuma in vzpostavitve palestinske države, na noben način ne izključujejo mednarodnega humanitarnega prava in ne spreminjajo dejstva, da je Izrael še vedno okupacijska sila, ki ima odgovornost do okupiranega prebivalstva," je dejal Hidžazi iz Amnesty International.

Izraelski zid na Zahodnem bregu: varnost ali zemlja in demografska slika?

Kot opozarjata tudi poročevalca ZN-a, je sporazume iz Osla "potrebno interpretirati in uveljavljati skladno z mednarodnim pravom". IV. Ženevska konvencija pa je jasna tudi glede tega vprašanja. Njen 7. člen namreč določa, da "noben posebni sporazum ne sme neugodno vplivati na položaj zaščitenih oseb, kot ga določa ta konvencija, niti omejevati pravic, ki jim jih priznava", 8. člen pa, da se zaščitene osebe, torej Palestinci na zasedenih ozemljih, "nikakor ne morejo niti delno niti v celoti odpovedati pravicam, ki jim jih zagotavljajo ta konvencija in morebitni posebni sporazumi iz prejšnjega člena".

Še konkretnejši je člen 47, v skladu s katerim "zaščitene osebe, ki so na okupiranem ozemlju, ne smejo biti v nobenem primeru kakor koli prikrajšane za ugodnosti iz te konvencije zaradi kakršne koli spremembe, ki nastane v ustanovah ali vladi tega ozemlja zaradi okupacije ozemlja, niti zaradi kakršnega koli sporazuma, ki ga sklenejo oblasti okupiranih ozemelj in okupacijska sila, niti zaradi priključitve celotnega okupiranega ozemlja ali njegovega dela tej sili."

Odgovornost za zdravstveno oskrbo imajo sicer tudi palestinske oblasti, ki lahko pomoč poiščejo same, a v skladu s 60. členom omenjene konvencije te "pošiljke pomoči nikakor ne razbremenijo okupacijske sile njenih odgovornosti". Kot sta še poudarila poročevalca ZN-a, ima "končno odgovornost" za zdravstvene storitve Izrael, "dokler se okupacija popolnoma ne konča". Hidžazi iz Amnesty International je dodal, da "tako pravo kot stanje na terenu kažeta na odgovornost Izraela in njegovo etično in moralno dolžnost zagotoviti, da so Palestinci, ki živijo pod njegovim nadzorom, cepljeni".

"Izrael nima pravice biti judovska država, saj to pomeni institucionalizacijo diskriminacije"

WHO opozarja na posledice dolgotrajne okupacije

Kakšno je stanje glede covida-19 na zasedenih ozemljih? Zadnji podatki Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) kažejo, da so na zasedenih palestinskih ozemljih do zdaj potrdili 173.964 primerov okužbe z novim koronavirusom, od tega okoli 125.000 na Zahodnem bregu (vključno z Vzhodnim Jeruzalemom) in okoli 49.000 v Gazi. Skupno je umrlo 1973 covidnih bolnikov (1436 na Zahodnem bregu in 501 v Gazi). V obeh delih Palestine je v resnem stanju 174 bolnikov, 46 jih potrebuje pomoč medicinskega ventilatorja. Razmeroma nizko število smrtnih žrtev covida-19 v primerjavi z drugimi državami Gerald Rockenschaub, vodja urada WHO-ja na Zahodnem bregu in v Gazi, pripisuje tudi dejstvu, da je prebivalstvo pretežno mlado, pri mladih ljudeh pa je tveganje resnih bolezni in komplikacij manjše. Ob tem so tudi skeptični do poročanja primerov, pa tudi testiranje ni dovolj obsežno, da zaznajo vse primere.

Rockenschaub je v pogovoru za MMC poudaril, da zdravstveni sistem na zasedenih ozemljih ni dobro opremljen za spopadanje s pandemijo, a jim je z mednarodno pomočjo uspelo okrepiti predvsem oddelke za intenzivno nego ter zagotoviti opremo, kot so dodatni medicinski ventilatorji, naprave za kisik, monitorji in podobno. Okrepili so tudi zmožnosti izvajanja PCR testov v Gazi.

Izrael nadzira vsak vidik življenja Palestincev. Na področju zdravstva recimo mora Izrael odobriti vse, kar gre ven iz zasedenih ozemelj in pride vanje, v bolnišnice, klinike.

Saleh Hidžazi, Amnesty International

Gaza, Zahodni breg in Vzhodni Jeruzalem so pod izraelsko vojaško okupacijo že skoraj 54 let, kar je močno prizadelo palestinsko zdravstvo. WHO je v poročilu leta 2018 opozoril, da je zdravstveni sistem na zasedenih ozemljih fragmentiran in krhek, pri čemer je organizacija posebej izpostavila položaj v Gazi, ki je od leta 2007 pod izraelsko-egiptovsko blokado. Na to je opozoril tudi Rockenschaub. "Dolgotrajna okupacija je seveda zmanjšala zmožnosti zdravstvenega sistema, posebej v Gazi, a tudi na Zahodnem bregu, pri tem mislim tako na opremo in infrastrukturo kot tudi na človeške vire, predvsem v Gazi. Zdravstveni strokovnjaki se zelo težko udeležujejo mednarodnih konferenc in imajo stike z mednarodnimi strokovnjaki na temo novih zdravljenj, kar nato vpliva na kakovost storitev, ki jih lahko ponujajo."

Stanje na področju spopadanja z epidemijo se je sicer v zadnjih mesecih nekoliko izboljšalo. Kot je dejal Rockenschaub, so imeli predvsem med marcem in majem veliko težav, posebej na področju opreme, potrebne za intenzivno nego. Pomanjkanje sicer še vedno čutijo, a največje luknje so zakrpali in zdravstveni sistem je zdaj veliko bolj zmožen zdraviti covidne bolnike, pojasnjuje sogovornik.

Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) opozarja na posledice dolgolete izraelske okupacije za palestinski zdravstveni sistem. Na sliki prizor iz bolnišnice v Gazi po enem od izraelskih napadov. Foto: EPA
Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) opozarja na posledice dolgolete izraelske okupacije za palestinski zdravstveni sistem. Na sliki prizor iz bolnišnice v Gazi po enem od izraelskih napadov. Foto: EPA

Slabo stanje palestinskega zdravstvenega sistema kot posledica več kot polstoletne okupacije je zgolj eden od razlogov, zakaj je prelaganje odgovornosti za zagotavljanje cepiva in izvajanje cepljenja na zasedenih ozemljih na palestinsko samoupravno oblast cinično. Izrael namreč nadzira vse ozemlje in prebivalstvo med Sredozemskim morjem in reko Jordan. Kot je pojasnil Saleh Hidžazi, "Izrael nadzira vsak vidik življenja Palestincev. Na področju zdravstva recimo mora Izrael odobriti vse, kar gre ven iz zasedenih ozemelj in pride vanje, v bolnišnice, klinike." Palestinci tako niso avtonomni v ničemer, niti pri nabavi potrebne medicinske opreme. Tudi cepiva, ki si jih palestinska samoupravna oblast prizadeva dobiti, gredo skozi Izrael. Glede tega ima namreč končno besedo Cogat, organ v okviru izraelskega obrambnega ministrstva, ki koordinira dejavnosti izraelske vlade na palestinskih ozemljih, je pojasnil Hidžazi.

Rockenschaub je sicer dejal, da glede vnosa opreme na zasedena ozemlja niso imeli posebnih težav, saj da imajo z izraelskimi oblastmi na tem področju dobre odnose. "Izrael je prednostno obravnaval opremo in potrebščine, namenjene boju palestinskih oblasti proti koronavirusu. Imeli smo nekaj težav v obdobju, ko ni bilo koordinacije med palestinskimi in Izraelskimi oblastmi in se je vse začasno ustavilo. Nato pa je bil vzpostavljen mehanizem ZN-a, ki je zagotovil, da je šla potrebna oprema hitro čez carino. Na splošno, ni bilo večjih zamud pri uvozu opreme, namenjene boju proti pandemiji," je dejal.

A vodja regionalnega urada WHO-ja kot "zelo velik problem" izpostavlja "neenakopravnost in pomanjkanje dostopa do cepiv". "Skoraj nikjer ni to bolj vidno kot tukaj. Izrael je namreč zelo uspešen in je do zdaj cepil že več kot dva milijona ljudi, medtem ko ni cepiva prejel praktično noben Palestinec na zasedenih ozemljih razen tistih, ki živijo v Vzhodnem Jeruzalemu, ki imajo dostop do izraelskega zdravstvenega sistema."

Neenakopravnost in pomanjkanje dostopa do cepiv je zelo velik problem. Skoraj nikjer ni to bolj vidno kot tukaj. Izrael je namreč zelo uspešen in je do zdaj cepil že več kot dva milijona ljudi, med ko ni cepiva prejel praktično noben Palestinec na zasedenih ozemljih razen tistih, ki živijo v Vzhodnem Jeruzalemu, ki imajo dostop do izraelskega zdravstvenega sistema.

Gerald Rockenschaub, WHO

Vzhodni Jeruzalem kot mikrokozmos izraelske politike do Palestincev

Ravno Vzhodni Jeruzalem pa ponazarja logiko izraelskih politik do Palestincev. Po okupaciji leta 1967 si je Izrael to območje nezakonito priključil, a tam živečim Palestincem ni dodelil državljanstva, ampak jim pod določenimi pogoji priznava le pravico do stalnega prebivanja, ki pa jo lahko (in pogosto tudi jo) odvzame. Palestinci iz Vzhodnega Jeruzalema, ki jih je okoli 350.000, tako lahko volijo na lokalnih volitvah, ne pa tudi na parlamentarnih in predsedniških, ta del mesta pa mestne oblasti zanemarjajo. Ob tem so nekateri predeli s palestinskim prebivalstvom od preostanka mesta odrezani z zidom (ki ga je Meddržavno sodišče leta 2004 označilo za nezakonitega), čeprav gre za območje, ki spada v jeruzalemsko občino. Izrael tako za tam živeče Palestince ne skrbi, ti predeli mesta pa so tudi onkraj pristojnosti palestinske samoupravne oblasti.

Izraelska nevladna organizacija Pravni center za pravice arabske manjšine v Izraelu Adala je opozorila, da Izrael ni zagotovil niti enega centra za cepljenje za 150.000 palestinskih prebivalcev Kufr Akaba in begunskega taborišča Šuafat, predelov Vzhodnega Jeruzalema onkraj zidu. Oba dela mesta imata zelo slabo infrastrukturo, v Kufr Akabu denimo ni redne dobave vode. Soseski sta prenatrpani, kar lajša širjenje virusa. Zid, ki ga je Izrael zgradil, medtem močno otežuje prebivalcem teh predelov mesta, da pridejo do centrov za cepljenje, ki se nahajajo na drugi strani. Da bi prišli do tja, morajo namreč tam živeči ljudje čez strogo nadzorovane izraelske vojaške nadzorne točke in dolgo časa potovati v natrpanih avtobusih, kar še povečuje možnost okužbe.

Cepivo: Za Palestince ne, za judovske naseljence da

Medtem ko imajo prebivalci Vzhodnega Jeruzalema vsaj teoretično možnost cepljenja v okviru izraelske kampanje, pa to ne velja za Palestince, ki živijo v preostanku zasedenih ozemelj, kar pa ne pomeni, da Izrael cepljenja tam sploh ne izvaja. V kampanjo je namreč enakopravno vključenih okoli 600.000 izraelskih državljanov, ki živijo v nezakonitih judovskih naselbinah.

Zanikanje enakega dostopa do zdravstvene oskrbe na podlagi etnične ali rasne pripadnosti je diskriminatorno in nezakonito.

Posebna poročevalca ZN-a Michael Lynk in Tlaleng Mofokeng

Na ločevanje med judovskimi in nejudovskimi prebivalci zasedenih ozemelj sta opozorila tudi posebna poročevalca ZN-a. "To pomeni, da bo več kot 4,5 milijona Palestincev ostalo nezaščitenih in izpostavljenih covidu-19, medtem ko bodo izraelski državljani, ki živijo ob in med njimi, vključno z izraelskimi naseljenci, cepljeni. Moralno in pravno je različen dostop do nujne zdravstvene oskrbe sredi najhujše svetovne zdravstvene krize v zadnjem stoletju nesprejemljiv," sta opozorila in dodala: "Zanikanje enakega dostopa do zdravstvene oskrbe na podlagi etnične ali rasne pripadnosti je diskriminatorno in nezakonito."

Vodja urada WHO-ja na zasedenih ozemljih Rockenschaub je dejal, da izraelske oblasti dejstvo, da ne izvajajo cepljenja tudi med tamkajšnjimi Palestinci, pojasnjujejo, češ da so potrebne dodatne razprave na to temo, ali pa se sklicujejo na pomanjkanje cepiva za lastne državljane.

Palestinci na zasedenih ozemljih so tako glede cepiva prepuščeni mednarodnemu programu Covax, namenjenemu revnim državam in ozemljem, ter palestinski samoupravni oblasti na Zahodnem bregu in gibanju Hamas, ki ima delni nadzor v Gazi. Palestinske oblasti, ki delujejo na le okoli 40 odstotkih Zahodnega brega, pa še tam le delno, preostanek je neposredno in v celoti pod izraelskim vojaškim nadzorom, naj bi sicer ob dovoljenju izraelskega zdravstvenega ministrstva prejele 5000 odmerkov ruskega cepiva Sputnik V. Po poročanju Al Džazire je palestinska samoupravna oblast decembra oznanila, da so z Rusijo sklenili dogovor o nabavi štirih milijonov odmerkov tega cepiva.

Izraelska organizacija B'Tselem je ta mesec izdala poročilo, ki režim, ki ga Izrael izvaja na ozemljih pod svojim nadzorom, označuje za apartheid. Foto: EPA
Izraelska organizacija B'Tselem je ta mesec izdala poročilo, ki režim, ki ga Izrael izvaja na ozemljih pod svojim nadzorom, označuje za apartheid. Foto: EPA

Cepljenje kot žrtev apartheida

Odločitev Izraela, da ne bo skrbel za vse prebivalce pod njegovim nadzorom, presega vprašanje cepljenja, meni Hidžazi. "Naslavljanje strukturnih problemov, sistematičnega odrekanja dostopa do zdravstvene oskrbe, močno presega vprašanje cepljenja. Dotika se številnih drugih vprašanj, denimo, sistematičnega omejevanja svobode gibanja, možnosti potovanja v in iz države, možnosti iti v bolnišnice, ki so usposobljene za zdravljenje, ki ga ljudje potrebujejo, še posebej, če govorimo o bolnikih v Gazi, kjer je zdravstveni sistem zelo šibek ravno zaradi izraelskih politik in ravnanj, blokade od leta 2007, več kot pol stoletja vojaške okupacije, treh vojaških ofenziv. To je popolnoma uničilo zdravstveni sistem v Gazi. Številni bolniki potrebuje zdravljenje drugje, a ne morejo niti na prav tako okupirani Zahodni breg."

Tudi celotno vprašanje zdravstvene oskrbe je zgolj eden od vidikov. Izrael je namreč tekom desetletij razvil sistem, ki na osnovi etnične/verske pripadnosti povsem različno obravnava prebivalce na ozemlju, ki ga nadzira, zaradi česar se vse bolj uveljavlja obtožba o apartheidu. Potem ko so na to že leta opozarjali Palestinci, je ta mesec ta izraz uporabila tudi priznana izraelska organizacija za zaščito človekovih pravic B’Tselem, ki izraelsko vladavino med Sredozemskim morjem in reko Jordan, torej v Izraelu in na zasedenih ozemlji, označuje za "režim judovske nadvlade". To načelo pa se dosledno uveljavlja tudi v času epidemije. "S tem, ko je Palestince izključil iz kampanje cepljenja, je Izrael dodatno razkril sistem institucionalne diskriminacije Palestincev pod njegovim nadzorom," je opozoril Hidžazi. "Virus se ne zaustavi na izraelski vojaški nadzorni točki, ne ločuje med naseljenci, ki živijo v nezakonitih naselbinah, in Palestinci, ki živijo poleg njih. To je v interesu vseh. Z diskriminacijo kažejo pravo naravo sistema, ki ga uveljavljajo."