Palestinci, ki živijo v Libanonu, Siriji, Jordaniji, Gazi in drugod, še nikoli niso bili v tako težkem položaju, v kakršnega jih je pahnila pandemija novega koronavirusa. "Vsesplošni občutji sta obup in brezup. V Gazi ljudje celo brskajo po smetnjakih, da bi našli vsaj nekaj malega za pod zob. Mnogi odrasli ne zmorejo zagotoviti svoji družini niti enega ali dveh obrokov na dan," je v pogovoru za Guardian dejal vodja Agencije za palestinske begunce (UNRWA) Philippe Lazzarini.

Lazzarini je pojasnil, da so se Palestinci v tako težkem položaju znašli zaradi več dejavnikov. Prvi je stalni boj agencije za zadostna finančna sredstva, drugi dejstvo, da je prišlo do razkoraka s tradicionalno največjim donatorjem pomoči, ZDA, saj Washington trdi, da je agencija "nepopravljivo pokvarjena". Tretji razlog pa je širjenje okužb z novim koronavirusom, ki ne prizanaša niti mnogim begunskim taboriščem na Bližnjem vzhodu, v katerih skupno živi 5,6 milijona Palestincev, ki lahko računajo na podporo agencije.

Sorodna novica Za Palestince sledi "strašljivo, a tudi bolj brutalno pošteno obdobje"

Ugled UNRWA-ja pa je očrnjen tudi zaradi škandala, potem ko se je lani zdaj že nekdanji vodja agencije Pierre Krähenbühl zapletel v obtožbe o nepotizmu in več nepravilnostih, med drugim naj bi na stroške agencije plačeval ljubimko, zaradi česar je odstopil.

"Kar naprej smo v fazi kriznega upravljanja, ko gre za dotok denarja, saj je naše delo vedno na meji mogočega. A v tem nemirnem, nepredvidljivem okolju mora biti vsaj delovanje naše agencije stabilno," je opozoril Lazzarini. V UNRWA-ju je sicer zaposlenih 30.000 ljudi, njen letni proračun pa je prek 110 milijonov evrov.