ZDA so Solejmanija ubile v Bagdadu. Foto: Reuters
ZDA so Solejmanija ubile v Bagdadu. Foto: Reuters

"Glede na dokaze, ki so jih ZDA predložile doslej, merjenje na generala Solejmanija in smrti njegovih spremljevalcev predstavljajo arbitrarne poboje, za katere so v skladu z mednarodnim pravom človekovih pravic odgovorne ZDA," je v danes objavljenem poročilu zapisala neodvisna izvedenka. V napadu je bilo ubitih še devet ljudi.

Po njenih besedah napad pomeni kršenje ustanovne listine ZN-a. "Dokazi o tem, da je general Solejmani takrat načrtoval napad na ameriške interese, predvsem v Iraku, zaradi česar bi bilo upravičeno takojšnje posredovanje, niso bili predloženi," je pojasnila po poročanju francoske tiskovne agencije AFP. Prav tako niso bili predloženi dokazi, ki bi potrjevali upravičenost napada z brezpilotnim letalnikom v tretji državi.

Washington je Solejmanija obtoževal načrtovanja napadov milic, povezanih z Iranom, na ameriške sile na območju. "Solejmani je bil pristojen za iransko vojaško strategijo in delovanje v Siriji in Iraku. Vendar pa je bilo ravnanje ZDA nezakonito, saj niso bila neposredno ogrožena življenja," je dodala poročevalka ZN-a.

ZDA so poveljnika elitnih enot iranske revolucionarne garde Al Kuds ubile januarja v napadu v iraškem glavnem mestu Bagdadu. Po napadu so se odnosi med ZDA in Iranom še dodatno zaostrili. Iranske sile so v odgovor na likvidacijo napadle letalski oporišči v Iraku, kjer so ameriški in koalicijski vojaki. Pomotoma so iranske sile v visoki pripravljenosti sestrelile ukrajinsko potniško letalo, ki je vzletalo v Teheranu.

Iran je zaradi atentata na Solejmanija izdal nalog za aretacijo ameriškega predsednika Donalda Trumpa in 35 drugih ljudi, pri tem pa prosi za pomoč Interpol.

Poročevalka Agnes Callamard bo poročilo o napadih z oboroženimi brezpilotnimi letalniki, katerega približno polovica je namenjena obravnavi Solejmanijevega primera, v četrtek predstavila Svetu ZN-a za človekove pravice. ZDA so leta 2018 izstopile iz tega organa ZN-a.