Napad ameriške vojske na iranske tarče naj bi bil ustavljen tik pred njihovim začetkom. Foto: Reuters

Ameriški napadi so bili predvideni za četrtek zgodaj zjutraj, tik pred zoro, s čimer naj bi zmanjšali nevarnost za civiliste in iransko vojsko, je poročal New York Times.

Operacija naj bi bila že v začetni fazi, kar pomeni, da so bile ameriške ladje na položajih, letala pa v zraku, a so ta 10 minut pred napadom prejela ukaz o prekinitvi akcije, je še poročal ameriški medij.

Ameriški predsednik Donald Trump naj bi se z napadom maščeval za brezpilotno letalo ameriške mornarice, ki ga je Iran sestrelil v noči na četrtek. Iran trdi, da je letalo zašlo v iranski zračni prostor, medtem ko ZDA vztrajajo, da je letelo v mednarodnem zračnem prostoru.

Trump: Iran je danes oslabljena država

Ameriški predsednik Donald Trump je nato v petek v nizu tvitov svojo odločitev tudi pojasnil.

Sprva je imel seveda na tapeti nekdanjega demokratskega predsednika Baracka Obamo, ki je z Iranom sklenil "katastrofalen" jedrski dogovor, kar je poudaril že večkrat, ob čemer je spomnil, da je Obama Iranu "dal 150 milijard dolarjev plus 1,8 milijarde dolarjev v DENARJU! Iran je bil v velikih težavah, zato mu je pomagal. Dal jim je prosto pot do jedrskega orožja. Namesto zahvale se je Iran drl: Smrt Ameriki".

Trump je ob tem dejal, da je Iran po strogih sankcijah ZDA "bolj oslabljena država, kot je bila na začetku mojega predsedovanja, ko so povzročali velike težave na Bližnjem vzhodu. Zdaj smo jih dobili!" Trump je namreč ZDA iz omenjenega mednarodnega jedrskega sporazuma umaknil in proti Teheranu uvedel stroge sankcije.

Ameriška letala so bila v četrtek zjutraj v pripravljenosti. Foto: Reuters
Erjavec svari pred vojno
Slovenski obrambni minister Karl Erjavec je opozoril, da bi morebitni spopad med ZDA in Iranom imel posledice za ves svet, tudi Slovenijo. Pri tem je posebej opozoril na možnost novega prihoda beguncev.

Trump: 150 mrtvih ali sestreljeno letalo, tu ni sorazmernosti

Ameriški predsednik je nadaljeval, da je Iran v ponedeljek sestrelil ameriško brezpilotno letalo, ki da je letelo v mednarodnem zračnem prostoru, pa čeprav Iran trdi, da je letalo prestopilo njegovo zračno mejo.

Kot je zapisal, so bili ameriški vojaki v četrtek "že napeti in pripravljeni", da se maščujejo za sestreljeno brezpilotno letalo "Vprašal sem, koliko jih bo umrlo. 150 ljudi, je bil odgovor. 10 minut pred napadom sem ga ustavil, to ne bi bilo sorazmerno s sestrelitvijo brezpilotnega letala," je zapisal v tvitu.

In še: "Nič se mi ne mudi, naša vojska je prenovljena, nova in pripravljena na vse. Je daleč najboljša na svetu. Sankcije imajo svoj učinek, še več smo jih uvedli včeraj ponoči. Iran NIKOLI ne sme imeti jedrskega orožja, vsaj ne proti ZDA in nikoli proti SVETU," je še zapisal na Twitterju ameriški predsednik.

Demokrati: Trump si ne želi vojne

Trump je v četrtek sklical sejo sveta za nacionalno varnost, demokrati so ob tem opozarjali tako Trumpa kot člane njegove vlade, naj bodo previdni, da se ne zapletejo v vojno. "Trumpu sem povedal, da se te zadeve lahko hitro poslabšajo, in izrazil skrb, da se vlada ne bi zapletla v vojno," je dejal vodja senatnih demokratov Chuck Schumer.

Predsednica predstavniškega doma kongresa Nancy Pelosi je dejala, da Trump noče vojne z Iranom. Trumpu je jasno povedala, da bo vlada za morebitno vojno ali vojaško akcijo proti Iranu potrebovala zeleno luč kongresa.

Precej bojevitejši je bil republikanski senator Lindsey Graham iz Južne Karoline, ki je dejal, da ima Iran "morilski režim", in zagrozil, da jim bodo ustregli, "če se želijo tepsti".

Trump o razmerah na Bližnjem vzhodu z bin Salmanom

Ameriški predsednik se je o napetostih na Bližnjem vzhodu v petek pogovarjal s savdskim prestolonaslednikom, kronskim princem Mohamedom bin Salmanom.
Bela hiša je sporočila, da sta se Trump bin Salman pogovarjala o grožnjah, ki jih predstavlja ravnanje iranske vlade, ter odločilni vlogi Savdske Arabije pri ohranjanju varnostni v regiji in na globalnem naftnem trgu.
Sunitska Savdska Arabija je tesen zaveznik ZDA. Šiitski Iran za Rijad velja za sovražnika.

ZDA zahtevajo sklic seje Varnostnega sveta ZN-a

ZDA so poleg tega za ponedeljek zahtevale sklic Varnostnega sveta Združenih narodov o Iranu. Pri ZN-u so potrdili, da je generalni sekretar ZN-a Antonio Guterres prejel iransko pismo in ga posredoval članicam VS ZN-a. V pismu, ki ga je na vpogled dobila nemška tiskovna agencija dpa, iranski veleposlanik pri ZN-u Madžid Taht Ravači navaja, da je bil ameriško brezpilotno letalo, ki ga je sestrelil Iran, vpleten v vohunsko operacijo ter da so bile predhodno izključene tehnične naprave, da dron ne bi bil izsledljiv.

Iranska stran naj bi prek radijskih zvez zračno plovilo brez posadke večkrat opozorila, a je to vseeno vdrlo v iranski zračni prostor, kar je kršitev mednarodnega prava in listine ZN, zatrjujejo v Teheranu. ZDA na drugi strani vztrajajo, da je dron letel nad mednarodnimi vodami, ko ga je iranska stran sestrelila.

Prepoved letenja civilnih letal nad Hormuško ožino

Nekatere letalske družbe ne letijo nad Hormuško ožino

ZDA so sicer ameriškim civilnim letalskim družbam prepovedale polete nad Hormuško ožino. Svoje polete pa so nato preusmerile tudi nekatere druge letalske družbe, med njimi nizozemski KLM, nemška Lufthansa, avstralski Qantas, British Airlines, Malaysia Airlines in Singapore Airlines.

Nevarnost naj bi predstavljale predvsem iranske rakete zemlja-zrak, s kakršno so v četrtek sestrelili ameriško brezpilotno izvidniško letalo.

Bruselj: Stališče EU-ja je precej odgovorno

Stopnjevanje napetosti med Iranom in ZDA je bila tudi tema zasedanja voditeljev članic EU-ja v Bruslju.

Stališča in izjave na to temo niso sprejeli. Predsednik Evropskega sveta Donald Tusk je dejal, da je včasih bolje, če ni posredovanja, saj je največje težave v zgodovini pogosto sprožila preveč dejavna politika, ne pasivna. Menil je, da ni razloga, da bi morali pripraviti skupno izjavo, ker da je stališče EU-ja precej odgovorno.

Nemška kanclerka Angela Merkel je dejala, da gre na Bližnjem vzhodu za zelo napete razmere, ki jih je treba politično rešiti z diplomatskimi pogajanji. Francoski predsednik Emmanuel Macron pa je vse vpletene strani pozval, naj ohranijo zadržanost.