Hkrati bo nova ustava predsedniku Evu Moralesu dopustila kandidirati za drugi zaporedni predsedniški mandat. Dozdajšnja ustava namreč omogoča dva predsedniška petletna mandata, ki pa si ne smeta neposredno slediti. 49-letni Morales je odločitev državljanov pozdravil, pri tem pa dejal, da se je rodila nova Bolivija. "Bratje in sestre, kolonialna država se je tukaj končala. Rojeva se nova Bolivija! Zdaj bomo dosegli enakost za vse Bolivijce," je dejal zbrani množici na osrednjem trgu v prestolnici.

Že pred izvedbo referenduma je Morales sprejel, da bodo predčasne volitve potekale decembra letos. Hkrati se je zavezal, da se - če bo na letošnjih volitvah znova izvoljen na čelo države - na volitvah leta 2014 ne bo ponovno potegoval za ta položaj.

Nova ustava naj bi med drugim tudi izboljšala položaj domorodnega prebivalstva v primerjavi s privilegiranimi elitami z evropskimi koreninami in odpravila katolištvo kot uradno religijo v državi.

Opozicija opozarja na vpliv Chaveza
Konservativna desna opozicija pod vodstvom guvernerjev departmajev na bogatejšem vzhodu države pa se boji, da Morales Bolivijo vse bolj približuje orbiti venezuelskega predsednika Huga Chaveza, gorečega nasprotnika ZDA, jo oddaljuje od gospodarske učinkovitosti in odganja tuje vlagatelje.

Bolivijski voditelj je namreč z izvedbo referenduma po ocenah analitikov sledil Chavezu in ekvadorskemu predsedniku Rafaelu Correi, ki sta ustavo spremenila tako, da sta si omogočila daljše vladanje, zmanjšala neenakosti med prebivalci in v državi povečala nadzor nad naravnimi viri.

M. R.