"Osnovna sporna zadeva je, da se je ta likvidacija zgodila na ozemlju druge države brez vednosti te države," je v pogovoru za Studio ob 17.00 na Prvem programu Radia Slovenija dejal profesor na fakulteti za družbene vede (FDV), ki pa ob tem opozarja, da Pakistan te zadeve ni izpostavljal in je ne označuje za nekaj spornega.

"In ker ni tožnika, tudi sodnika v mednarodnem pravu ne potrebujemo," je pojasnil Brglez in dodal, da je ta zadeva s stališča mednarodnega prava, mednarodne skupnosti in tistih, ki interpretirajo mednarodno pravo, videti legitimna oziroma bo pridobila legitimnost.

In kako se lahko zgodi, da nekoga kar likvidirajo nekje? Brglez meni, da gre tukaj za izjemen primer, izjemen primer zato, ker se je zgodil teroristični napad na same ZDA, neposredno na njihovo ozemlje in da so kot povračilo za to ZDA napadle Afganistan z nekim odobravanjem Varnostnega sveta oziroma nepravim pooblastilom. Tako je že tukaj mednarodna skupnost skušala dati ali je nekako dala napol zeleno luč Američanom.

To ni povsem v skladu z obstoječim mednarodnim pravom in bilo bi grozno, če bi to postalo način, na kakršnega se ravna s takšnimi ali drugačnimi političnimi nasprotniki, opozarja Brglez in kot olajševalno okoliščino navaja, da na vso srečo ni veliko držav, ki bi bile kaj takega sposobne narediti.

To je ena stvar, na drugi strani pa tudi odzivi mednarodne skupnosti nekako usmerjajo Američane znotraj nekih meja dopustnega tovrstnega ravnanja. Tako tudi v tem primeru niso uporabljali vse mogoče tehnike, kar bi pravzaprav pomenilo, da bi pravzaprav pobili vse, ki so bili tam navzoči.

"To bi pograbil vsak ameriški predsednik"
Sporno je tudi to, da so Američani iskali bin Ladna mrtvega in ga niso hoteli prijeti živega, vendar Brglez pravi, da te del zgodbe ni nujno za mednarodno javnost, ampak je predvsem za ameriško javnost, pri kateri je priljubljenost predsednika znatno padla in je sreča, da se kaj takega zgodi, ker se lahko tudi nikoli ne bi zgodilo. "To je nekaj, kar bi pravzaprav pograbil vsak ameriški predsednik z obema rokama in iz tega skušal izpeljati največji politični kapital, ki je mogoč," pojasnjuje.

Zadeva bi bila videti povsem drugače, če bi bin Ladna ubili v Afganistanu, je povedal Brglez, saj za sam Afganistan obstaja mandat Varnostnega sveta in naj bi operacije tam potekale znotraj tega mandata, čeprav se pogosto dogajajo tudi nezaželene civilne žrtve. "Če bi v takih okoliščinah potem umrl tudi bin Laden, to nikakor ne bi bilo videti tako sporno, kot je neka akcija v sosednji državi, ki pa je povezana s tistim, kar se dogaja v Afganistanu."

Uboj bin Ladna ima po mnenju Brgleza predvsem simbolno vrednost in sam tudi ne pričakuje takojšnjega odziva same teroristične mreže. Da to za samo teroristično mrežo ne pomeni tako veliko, pove že samo to, da govorimo o mreži. "Znotraj take mreže v bistvu neki posameznik ne šteje oziroma je tako ali drugače pogrešljiv in se ga da nadomestiti z drugimi."

Za arabski svet bi bila usmrtitev vodje Al Kaide kakšno leto nazaj drugačna, danes pa so te arabske vstaje v bistvu nekaj, kar poteka mimo Al Kaide in tudi sama niti nima več toliko legitimnosti v arabskem svetu, kjer so ti viri legitimnosti prišli drugam, ker se ljudje borijo za neko svojo svobodo.

"Uboj težko povezujemo z mandatom ZN-a"
Za Brgleza je bila ta teden sporneje kot likvidacija bin Ladna to, da so likvidirali sina libijskega voditelja Moamerja Gadafija in njegove tri mladoletne vnuke. Ubiti so bili znotraj stanovanjskega naselja, kar je zelo težko kakor koli povezati z mandatom VS-ja, ki govori o zaščiti civilistov v Libiji. Te zadeve so spornejše s stališča prava oboroženih spopadov, kjer v bistvu nediskriminirana uporaba sile ni dopustna ne eni ne drugi strani in torej tudi tisti strani ne, ki v imenu Združenih narodov ščiti prebivalstvo.