Izrek soglasne sodbe petih sodnikov na sodišču v Oslu je 33-letni Breivik sprejel z nasmeškom. Potem se je moral desničarski skrajnež usesti in prisluhniti obrazložitvi sodbe, v kateri so sodniki na čelu s predsedujočo sodnico Wenche Arntzen povzeli celotno življenje človeka, ki je povzročil najhujšo sodobno tragedijo na Norveškem.

Opravičilo, ker je pobil premalo ljudi
Breivik je med sojenjem priznal krivdo za teroristična napada in politično motivirano pobijanje ljudi, a je ob priznanju od sodišča zahteval oprostilno sodbo, saj so bila njegova dejanja potrebna, da se "ustavi islamizacija Norveške". Ob tem je Breivik tudi zatrdil, da je prišteven in bi bila "psihiatrična oskrba hujša od smrti".

"Sodišča ne priznavam ... sodba je v mojih očeh nezakonita. Če bi se pritožil, bi sodišču dal legitimnost," je dejal Breivik. Sicer pa se je tudi opravičil "militantnim nacionalistom", ker v napadih julija lani ni ubil več ljudi.

Kot je povedal Breivikov odvetnik Geir Lippestad, se obsojeni v skladu s svojimi napovedmi na sodbo ne bo pritožil. "Pravi, da se ne bo pritožil, sedaj, ko so ga spoznali za duševno zdravega," je novinarjem med odmorom na sodišču povedal Lippestad.

Izpust in podaljšanje zapora v rokah sodnika
Po 10 letih zaporne kazni, od katere bodo odšteli dni v priporu, se bo Breiviku ponudila priložnost, da zahteva predčasni izpust. Norveško sodišče bo po desetletju vsake tri leta na Breivikovo zahtevo presojalo, ali je politično motiviran morilec še vedno nevaren za družbo. Ravno to presojanje pa je tudi vzvod ("preventivni pripor"), s katerim bi lahko Breivika imeli zaprtega tudi po izteku 21-letne zaporne kazni, kar je tudi najverjetnejši potek dogodkov v naslednjih desetletjih.

Med sojenjem priznal krivdo
Anders Behring Breivik je v bombnem napadu v Oslu in med strelskim pohodom na otoku Utoya 22. julija lani ubil 77 ljudi in ranil 240 ljudi. Glavno vprašanje pri sodbi je bilo, ali bodo sodniki Breivika spoznali za prištevnega in ga poslali v zapor ali bodo zanj odredili psihiatrično oskrbo.