Člane kongresa, kjer je predstavniški dom v ponedeljek zavrnil njegov 700 milijard dolarjev vreden načrt za reševanje krize na Wall Streetu, je pozval k potrditvi predlaganega zakona in ob morebitnem neuspehu glasovanja posvaril pred bolečimi in trajnimi posledicami.

Po Bushevih besedah gospodarstvo računa na odločno ukrepanje vlade. "Ni toliko pomembno, kako bo predlog uzakonjen, pomembno je, da dobimo zakon. Smo v kritičnem trenutku za naše gospodarstvo," je opozoril ameriški predsednik.

Bush se je obrnil tudi na svetovno javnost in ji pojasnil, da zavrnitev načrta v predstavniškem domu še ne pomeni konec zakonodajnega procesa. Napovedal je, da se bodo člani njegove administracije še naprej pogajali s kongresom, da se zadeva premakne. Kogresniki se bodo znova sešli v četrtek, ko naj bi sledilo novo glasovanje.

Mnogi Američani so skeptični nad načrtom, saj menijo, da se bo z njihovim denarjem reševalo napake bankirjev, ki so že tako zaslužili s številnimi finančnimi špekulacijami. Bush je nejeverne Američane poskušal prepričati, da ne gre za metanje denarja skozi okno, ampak bo vlada kupovala slabe naložbe, ki jih bo prodala, ko si bo trg opomogel.

Veliki padci borznih indeksov
Po ponedeljkovi zavrnitvi finančnega svežnja v ameriškem kongresu so indeksi borz v ZDA in po svetu močno padli, padle pa so tudi cene nafte, medtem ko so svetovni voditelji izrazili veliko zaskrbljenost.

Po objavi novice so se krepko znižali indeksi na azijskih borzah; na Tokijski borzi se je indeks Nikei znižal na najnižjo raven v zadnjih treh letih, močno so se znižali tudi indeksi na borzah v Hongkongu, Tajvanu, Južni Koreji in Avstraliji. Vlagatelji na azijskih borzah so po objavi novice, da je ameriški kongres zavrnil načrt za rešitev finančne krize, planili k prodaji delnic in se osredotočili na varne naložbe, kot so obveznice in zlato. Dogajanje na svetovnih borzah je pustilo tudi posledice na slovenski borzi.

Cene nafte so padle
Cene nafte so se po objavi novice močno znižale in so padle pod 94 dolarjev za skoraj 159-litrski sod. Kot so povedali strokovnjaki, odločitev kongresa pomeni nadaljnji padec ameriškega gospodarstva, kar pomeni, da se bo zmanjšalo povpraševanje po nafti. Naj spomnimo, še sredi julija je bila cena za skoraj 159-litrski sod kar 147 dolarjev.

Nekateri konservativni politiki so dejali, da je to velik dan za Američane, ker za reševanje napak bank, ki so v preteklih letih odobravale sporna hipotekarna posojila, ne bo porabljen njihov denar, drugi pa opozarjajo, da utegnejo Američani to odločitev izjemno drago plačati, poroča Vlasta Jeseničnik, dopisnica RTV-ja iz Washingtona.

Brez finančne pomoči bodo morale banke namreč po svojih močeh rešiti slabe hipoteke, kar pomeni velike težave za njihovo poslovanje, ki bi lahko privedlo v nove stečaje. Če bo kongres v novem glasovanju spremenjeni predlog znova zavrnil, potem se Američanom najverjetneje napovedujejo še temnejši časi: višja brezposelnost, višji davki in morda recesija, pravi Jeseničnikova.

Republikanci zavrnili predlog, ki ga podpira Bush
Proti zakonu je glasovala večina republikancev, glede česar je Bush izrazil razočaranje, pa tudi tretjina demokratov, ki imajo v predstavniškem domu sicer večino. Po mnenju republikancev gre krivdo za neuspeh v prvi vrsti pripisati predsednici kongresa Nancy Pelosi, ki je v svojem govoru krivdo za nastale razmere pripisala Bushevi administraciji. "Zakonodaja je spodletela, toda kriza ni izginila," je po glasovanju povedala Pelosijeva, ki si je vzela kar nekaj minut po glasovanju, preden je razglasila izid.

Večina politikov poziva kongres, naj sprejme spremenjen predlog
Na dogajanje v ZDA so se že odzvali številni politiki. "To bo imelo velik vpliv na ameriško gospodarstvo in bo tudi močno vplivalo na globalno ekonomijo," je dejal japonski gospodarski minister Kaoru Yosano. Avstralski premier Kevin Rudd je povedal, da je o odločitvi kongresa govoril z britanskim kolegom Gordonom Brownom, s katerim sta se strinjala, da bosta pozvala kongres, naj spremeni ponedeljkovo odločitev. "Drža, ki jo bomo zavzeli, je, da je treba ZDA pozvati, naj sprejme ta ali podoben ukrep, ko bo znova predstavljen v kongresu." Predtem je brazilski predsednik Luiz Inacio da Silva obtožil ZDA in druge bogate države, da so finančno neodgovorne, kar bi lahko ogrozilo tudi gospodarski napredek držav v razvoju.

K. T. / G. V.