Aprila lani, ob 30. obletnici vojne za Falklandske otoke, je Kirchnerjeva obljubila, da bo znova odprla pogajanja o statusu otokov. Foto: EPA
Aprila lani, ob 30. obletnici vojne za Falklandske otoke, je Kirchnerjeva obljubila, da bo znova odprla pogajanja o statusu otokov. Foto: EPA
Falklandski otoki
Na otokih bodo marca izvedli referendum. Foto: EPA

Obenem je spomnil, da ima Velika Britanija kljub varčevalnim rezom še vedno peti največji obrambni proračun na svetu in ima na Falklandih že zdaj nameščene svoje sile. Kot je še zatrdil v pogovoru za britanski BBC1, je odločenost vlade v Londonu glede Falklandskih otokov "izredno močna".

Marca otočani znova na referendum
Cameron je glede spornega otočja, ki si ga lasti tudi Argentina, spregovoril po tem, ko je argentinska predsednica Cristina Fernandez de Kirchner pred dnevi v britanskih časnikih objavila odprto pismo, v katerem je znova izpodbijala britansko suverenost nad otočjem in zahtevala začetek pogajanj na to temo.

Cameron tovrstne pogovore zavrača, razen če bi se zanje zavzeli prebivalci Falklandov sami. A ti so se do zdaj vsakič znova izrekli, da želijo ostati del Združenega kraljestva. O tem bodo na otočju predvidoma marca letos izvedli referendum.

Spomin na krvavi spopad
Falklandski otoki na jugu Atlantskega oceana pred obalo Argentine so od leta 1833 pod britansko upravo, a jih Argentina zahteva zase, češ da je pravico do njih "podedovala" od Španije.

Tedanji argentinski diktator Leopoldo Galtieri je 2. aprila 1982 odredil invazijo in zavzetje Falklandov, takratna britanska premierka Margaret Thatcher pa je odgovorila z vojsko. Vojna, ki je sprožila največjo britansko zračno in pomorsko bitko po drugi svetovni vojni, je bila kratka, a krvava. Na obeh straneh je zahtevala okoli 900 življenj. Spopad se je 14. junija 1982 končal z argentinskim porazom.

V zadnjem času se se napetosti med državama glede tega območja znova pojavile, in sicer predvsem zaradi britanskih naftnih vrtin pred obalo Falklandskih otokov.