Kot poroča Reuters, se bodo pogajanja nadaljevala septembra, nov rok pa je postavljen 24. novembra. Kot je zapisano v skupni izjavi visoke zunanje predstavnice EU-ja Catherine Ashton in iranskega zunanjega ministra Mohameda Džavada Zarifa, je še vedno "precejšnji razkorak glede osrednjih tem, ki zahteva več časa in truda".

Ameriški zunanji minister John Kerry je po poročanju BBC-ja dejal, da bodo ZDA proti Iranu "še naprej izvajale ostre sankcije," ki bodo veljale do podaljšanega roka. Obenem pa bodo ZDA Iranu dovolile dostopati do sredstev v vrednosti 2,8 milijarde ameriških dolarjev, ki so bila doslej zamrznjena. Iran je namreč privolil, da bo nadaljeval pretvorbo svoje zaloge 20-odstotno obogatenega urana v gorivo v času pogajanj. 20-odstotno obogateni uran je srednje čistosti, strokovnjaki pa pravijo, da je takšen uran relativno hitro mogoče obogatiti do stopnje za uporabo za orožje.

Pogajanj na Dunaju se udeležujejo Iran in tako imenovana skupina P5+1, torej ZDA, Velika Britanija, Francija, Kitajska, Rusija in Nemčija. Začasni dogovor je bil sprejet lani, vendar strani niso sprejele sporazuma o dolgotrajnih omejitvah za iransko proizvodnjo plutonija in bogatenje urana. Ti procesi lahko pripeljejo do materiala za izdelavo jedrskih konic.

Če bo novembra sporazum dosežen, si Iran obeta umik sankcij.