Mednarodna organizacija zato v poročilu z naslovom "Trumpov učenec napada novinarje in uvaja sistemske spremembe" terja zagotovila za varnost slovenskih novinarjev in neodvisnost RTV-ja.
Slovenski premier Janez Janša jim je nemudoma porogljivo odgovoril. "Kot kaže, je nekdo vdrl v račun @RSF_en (samo 21.000 sledilcev)? Morda "Lažnivci brez meja"?"
RSF sicer ni edina tuja organizacija, ki je v zadnjem času opozorila na skrb vzbujajoče stanje v Sloveniji. V začetku meseca sta britanski Guardian in nemški Deutsche Welle opozarjala, da Janša zlorablja krizo koronavirusa, novinarji, ki so kritični do vlade, pa da so deležni številnih groženj.
Janša in njegovi privrženci so navedbe takrat zanikali kot pristranske laži, slovenski premier pa je Guardianovemu novinarju Shaunu Walkerju na Twitterju navrgel, naj se ne čudi, če ga nihče ne jemlje resno.
Od odsluženih prostitutk do lažnih medijev
RSF je v svojem poročilu najprej na kratko orisal stanje v Sloveniji in slovenski medijski krajini pod Janšo. "Odsluženi prostitutki za 30 evrov", "lažnivci", "komunisti", "lažne novice" je samo nekaj od žaljivk, ki jih uporablja slovenski premier tako za domače kot tuje novinarje, hkrati pa odkrito sprejema komunikacijsko strategijo Donalda Trumpa, navajajo.
Omenijo prizadevanja vladajoče stranke, da prevzame nacionalno RTV in vodenje umazanih kampanj proti novinarjem in posameznikom v provladnih medijih, ki se napajajo iz Viktorju Orbanu privrženih oligarhov. "Janšev evropski mentor," označijo madžarskega premierja. "Janša očitno vidi napade na novinarje kot del svoje politične strategije," navajajo.
V času krize še bolj na udaru
In kriza s koronavirusom je napade na medije samo še okrepila. Da je novinarstvo v času kriznih razmer oz. pandemije še večja tarča, sicer ni slovenski unikum.
Kot nam je povedal Aidan White, ustanovitelj Mreže za etično novinarstvo (EJN), številne države uvajajo nove nadzore nad informacijami, da bi pod krinko izrednih zdravstvenih razmer zatrle oporečništvo.
"Po celotnem Bližnjem vzhodu, v Jordaniji, Savdski Arabiji, Iranu, Maroku in Omanu medijske hiše zapirajo, izdajanje časnikov začasno ustavljajo, na spletu pa prihaja do motenj. V mnogih drugih državah vlade napadajo medije, ker so si drznili kritizirati vladno politiko, denimo v Braziliji, na Kitajskem in ZDA," razlaga.
"V zgodovini je bilo sicer ogromno primerov zdravstvenih kriz, ki so jih izkoristili za politične namene – trenutna medijska in informacijska vojna med Kitajsko in ZDA glede izvora koronavirusa to zelo dobro ponazarja."
Pavol Szalai, vodja RSF-jevega urada za EU in Balkan, je za MMC povedal, da pri RSF-ju opažajo, da imajo med pandemijo vlade držav, ki se uvrščajo relativno nizko na indeksu medijske svobode (Kitajska, Iran, Irak, Madžarska, Srbija …), težnjo še bolj posegati v medijsko svobodo.
Pri tem kot enega očitnejših primerov navaja sporno madžarsko zakonodajo, ki kriminalizira objavo "lažnih novic", medtem ko vlada za lažne medije označuje tistih nekaj neodvisnih medijev, kar jih je še ostalo v državi. "Bojimo se, da bi to lahko imelo dolgotrajne, srhljive posledice na preostanek neodvisnih medijev," pravi.
White, ki dogajanje v Sloveniji in jugovzhodni Evropi spremlja že več kot 25 let in je v regijo redno potoval tudi v času vojne na Balkanu kot generalni sekretar Mednarodne zveze novinarjev (IFJ), je bil ta mesec gost Odmevov, kjer je govoril o tem, kako pandemija vpliva na medije.
"Po intervjuju sem na Twitterju zapisal: "Kot sem slišal, skuša Slovenija začeti spor z mediji. To je žalostno za državo, ki velja za vzor demokracije za jugovzhodno Evropo. To je čas za vlade in medije, da sodelujejo skupaj v dobro javne varnosti.” Komentar je bil popolnoma nedolžen, a je bil deležen besnega odziva na družbenih omrežjih in načel vnovični prepir o slovenski (po)vojni politični preteklosti," razlaga White.
White meni, da pač živimo v časih populizma in polariziranih stališč. "Ljudje so v stanju negotovosti in strahu pred prihodnostjo. Nobeno presenečenje ni, da se zatekajo k predsodkom, ki pogosto temeljijo na percipiranih stiskah iz pretekle zgodovine."
Zlorabljanje resničnih žrtev komunizma
Szalai pravi, da slovenska vlada in njeni privrženci niso edini primer postsocialistične oz. postkomunistične države, ki njim nenaklonjene novinarje in kritični del javnosti diskreditira in odpravlja kot "komuniste" (oz. "komunajzarje").
"Tako je tudi na Poljskem in Madžarskem. Na žalost te represivne vlade zlorabljajo spomin resničnih žrtev komunizma, da bi upravičile svoje lastne avtoritarne prakse. Prelahko je označiti novinarje za politične nasprotnike. Precej težje je z njimi razpravljati na podlagi dejstev," meni.
Pri RSF-ju, kot pravijo, položaj v Sloveniji in pritiske, ki so jih deležni novinarji, spremljajo "zelo podrobno", na terenu imajo tudi svoje vire.
"Zelo nas skrbi pospešeno slabšanje okolja za novinarje, odkar je marca na oblast prišel Janez Janša. Njegova stranka SDS in njeni mediji so tisti, ki vodijo gonje proti novinarjem in jih črnijo, opažamo pa tudi poskuse prevzema nacionalne RTV. Da Janša sledi medijski strategiji Donalda Trumpa, napoveduje, da bodo problemi še dolgo tu," opozarja Szalai.
"Pomembno je poudariti, da se verbalni napadi lahko sprevržejo v fizične napade, na kar je opozorila tudi podpredsednica Evropske komisije Vera Jourova v svojem odzivu na naše poročilo o Sloveniji. Zato smo bili RSF in še šest drugih organizacij za svobodo medijev potem deležni očitkov, da smo na kokainu. Videl sem tudi poškodovane avtomobile RTV-ja," navaja.
Janševa gonja proti novinarjem "osupljiva"
Szalai meni, da so trenutno primerjave Janševe Slovenije z Orbanovo Madžarsko popolnoma na mestu.
"V obeh državah opažamo načrtno črnjenje ugleda kritičnih novinarjev z zelo vulgarnim besednjakom, ki se odraža v spletnih grožnjah, poskuse nadzorovanja javne televizije, obkladanje kritičnih novinarjev s "komunisti" in "levaki", pravne postopke proti novinarjem, s katerimi skušajo politiki izvajati pritisk nanje, ne nazadnje pa tudi voditelja, ki jima je za svetel zgled Trump," razlaga.
Kot poudarja, je sicer splošno stanje medijske svobode na Madžarskem, ki je uvrščena na 89. mesto svetovnega indeksa medijske svobode, precej slabše kot v Sloveniji, ki se uvršča na 32. mesto.
Ampak: "Celo Orban nima navade osebno sodelovati v gonjah proti posameznim novinarjem na Twitterju, kot to počne vaš premier Janša. Način, kako napada določene novinarje, slovenske ali tuje, kot je bilo v primeru Rafaela Buschmanna iz Spiegla, je naravnost osupljiva."
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje