Tihotapci maroških dojenčkov so španskim parom za deklice zaračunavali višje cene, saj je bilo povpraševanje po hčerkah večje (slika je simbolična). Foto: EPA
Tihotapci maroških dojenčkov so španskim parom za deklice zaračunavali višje cene, saj je bilo povpraševanje po hčerkah večje (slika je simbolična). Foto: EPA

V okviru preiskave, ki je trajala od predlani, so španske oblasti odkrile 28 primerov dojenčkov, rojenih v Maroku ali španski enklavi Melilla, ki so bili prodani bogatim španskim parom, ki niso mogli imeti otrok.

Cena za dojenčke naj bi se gibala med 1.200 in 6.000 evri, je sporočilo špansko notranje ministrstvo.

Uradno osumljenih je 19 ljudi
Nekaj dojenčkov so osumljenci pridobili od nosečih Maročank, ki so želele, da bi njihovi otroci živeli v bogatem okolju in so rodile v Melilli, druge pa so s sodelovanjem babic in zdravnikov dobili v bolnišnicah v Nadorju in Oujdi.

Španski policiji je uspelo ugotoviti identiteto 31 ljudi, vpletenih v afero - njimi so bili tudi trije člani zdravstvenega osebja in dve nuni. Dvanajst vpletenih je že umrlo, drugih, ki so bodisi že zelo stari ali pa slabega zdravja, pa niso priprli.

Uradno osumljenih je tako 19 ljudi, policija pa je našla 14 posvojenih otrok, od katerih nekateri niso vedeli, da so bili posvojeni.

Zdravniki, medicinske sestre, babice, nune, duhovniki, uradniki ...
Tovrstne posvojitve imajo v Španiji dolgo zgodovino. Sredi prejšnjega stoletja so tako mreže, ki so jih sestavljali zdravniki, medicinske sestre, babice, nune, duhovniki, uradniki in drugi, po navedbah predstavnikov žrtev, materam ukradle več deset tisoč otrok.

Prevare na področju posvojitev so se začele po španski državljanski vojni med letoma 1936 in 1939, po kateri je oblast prevzel desničarski general Francisco Franco. Ženskim privrženkam nasprotnega levega tabora so po nekaterih podatkih odvzeli kar okoli 30.000 dojenčkov in majhnih otrok.

Dali so jih v posvojitev ali jih poslali v sirotišnice in druge ustanove, da bi jih "očistili rdeče dediščine" in jih vzgojili kot konservativne katoličane, navedbe zgodovinarjev povzema nemška tiskovna agencija dpa. Praksa, ki je nato dobila bolj dobičkonosne razsežnosti, se je nadaljevala še vse do 90. let.