Poveljnik koalicijskih sil pod vodstvom ZDA Steve Townsend v pogovoru z vojakoma v oporišču v Mosulu. Foto: Reuters
Poveljnik koalicijskih sil pod vodstvom ZDA Steve Townsend v pogovoru z vojakoma v oporišču v Mosulu. Foto: Reuters
Posebni odposlanec ZDA v koaliciji proti IS-u Brett McGurk.
Posebni odposlanec ZDA McGurk bo na odprtem delu zasedanja pozdravil vse navzoče. Foto: Reuters

Med državami je tudi Slovenija. Srečanje koalicije se bo končalo v četrtek s srečanjem višjih diplomatov t. i. male skupine znotraj koalicije.

Srečanja in sestanki potekajo na zunanjem ministrstvu ZDA, od koder so v torek sporočili, da do dejavnosti prihajajo v ključnem trenutku po osvoboditvi Mosula v Iraku. Sicer opozarjajo, da zmaga v bitki za Mosul ne pomeni konca grožnje IS-ja. Koalicija poziva iraške sile in Iračane, naj se združijo in onemogočijo vrnitev skrajnežev.

Delovne skupine o stabilizaciji, podpori, boju proti terorističnim financam, tujim terorističnim bojevnikom in o zavračanju sporočil teroristov bodo proučile napredek ter razpravljale o nadgradnji.

Izmed 72 držav je 30 ključnih
Delavnice predstavnikov 72 držav bodo potekale ves dan, majhna skupina, v kateri je 30 ključnih držav koalicije, pa bo v četrtek odločila o prednostnih nalogah po napredku v sirski Raki in iraškem Mosulu ter usklajevala prizadevanja za dokončni poraz IS-ja. Svojega predstavnika na zasedanju imajo tudi kurdske bojne skupine pešmerge.

V imenu ZDA bo navzoče pozdravil posebni odposlanec predsednika ZDA za boj proti IS-ju Brett McGurk. To je edini del zasedanj, ki bo odprt za javnost.

Slovenija v skupini za tuje teroristične borce
Z ministrstva za zunanje zadeve so sporočili, da bodo na zasedanju delovnih skupin in na konferenci koalicije sodelovali tudi predstavniki Slovenije, ki je članica delovne skupine za tuje teroristične borce.

To skupino vodijo Kuvajt, Nizozemska in Turčija, osredotočila pa se bo na povratnike, ki predstavljajo posebno varnostno tveganje, ker se po daljši izpostavljenosti indoktrinaciji, nasilju in vojaškem usposabljanju v slabem psihofizičnem stanju vračajo v svoje domovine.

Govorili bodo o izzivih pri zbiranju dokazov za kazenski pregon terorističnih borcev, pri tem pa so pomembni tudi programi deradikalizacije in reintegracije v družbo.

Predstavljene bodo dejavnosti Slovenije na področju boja proti terorizmu, nasilnemu ekstremizmu in radikalizaciji, kot je dopolnitev kazenskega zakonika v skladu s ključnimi zahtevami Sveta Evrope in EU-ja v zvezi s potovanji teroristov, financiranjem terorizma, pridobivanjem orožja za terorizem, usposabljanjem za terorizem in podobno.

Vloga Slovenije na Zahodnem Balkanu
Slovenija v koaliciji sodeluje od leta 2014, v njej pa so skoraj vse članice zveze Nato in EU-ja. Slovenija je lani okrepila svojo prisotnost v okviru koalicije s ciljem prispevati k dolgoročni stabilnosti in izgradnji varnostnih zmogljivosti Iraka. Med dejavnostmi Slovenije je še posebej pomembna njena pobuda za obravnavo terorizma, radikalizacije in nasilnega ekstremizma na Zahodnem Balkanu. Omenjena pobuda je postala izhodišče za pristop EU-ja do Zahodnega Balkana.

Amnesty International opozarja na vojne zločine
Medtem je Amnesty International tako IS kot koalicijo v boju proti IS-ju obtožil vojnih zločinov v bitki za Mosul, poroča ABC. Glede na poročilo organizacije je IS civiliste v mesto uporabljal za živi ščit. Trupla tistih, ki so poskušali zbežati, so v opozorilo obešali na drogove. Za preprečevanje pobega naj bi na nekaterih stanovanjih celo zavarili vrata.

Na drugi strani odgovornost nosi tudi koalicija. Pri napadih na IS je uporabljala orožje, s katerim je uničevala tudi domove civilistov. Najbolj uničevalen je bil napad sredi marca, ko je ameriško letalo bombardiralo zgradbo, kjer sta bila dva strelca IS-ja, pri čemer je umrlo tudi več kot 100 civilistov. Nekatere varnostne sile, kot je zvezna policija, za bitke naj ne bi bile primerno usposobljene, še ugotavlja raziskava.