Carla Del Ponte si je po koncu vodenja haaškega tožilstva poiskala bolj umirjeno službo in odšla za švicarsko veleposlanico v Argentini. Foto: EPA
Carla Del Ponte si je po koncu vodenja haaškega tožilstva poiskala bolj umirjeno službo in odšla za švicarsko veleposlanico v Argentini. Foto: EPA
Ratko Mladić in Radovan Karadžić
Del Pontejeva je razočarana zapustila mesto glavne haaške tožilke, saj ji v osmih letih dela ni uspelo ujeti dveh glavnih haaških obtožencev. Foto: EPA

Srbske oblasti se na vse pretege trudijo, da bi preprečile izdajo knjige "Lov" s podnaslovom "Jaz in vojni zločinci", kjer nekdanja haaška tožilka med drugim podrobno opisuje napore Beograda pri iskanju haaških obtožencev, predvsem Radovana Karadžića in Ratka Mladića.

Protestno pismo Beograda
Čeprav Del Pontejeva v tajnosti skriva rokopis knjige, so se srbske oblasti le dokopale do njega in po poročanju srbskega Blica na generalnega sekretarja ZN-a Ban Ki Muna in haaško sodišče naslovile protestno pismo, v katerem zahtevajo, da se prepreči izdaja knjige.

Prav razkrivanje operacij in metod iskanja vojnih zločincev le dva meseca, potem ko se je Del Pontejeva poslovila od haaškega tožilstva, je namreč po mnenju Beograda sporno, saj bi lahko ogrozilo nadaljnje delo srbske akcijske skupine za sodelovanje s haaškim sodiščem in tajnih služb.

V protestnem pismu Beograd opozarja, da je Del Pontejeva razpolagala z zaupnimi dokumenti srbskih organov in njihovo razkritje ne bil škandal samo za srbsko javnost, ampak tudi za samo haaško sodišče.

Tolimir prijet v Beogradu, in ne v Republiki srbski
Del Pontejeva v knjigi piše o podrobnostih neformalnih pogovorov s srbskimi predstavniki ter gibanju Mladića, Karadžića in njunih pomagačev.

V knjigi je razkrila tudi, da so nekdanjega poveljnika generalštaba vojske Republike srbske in tesnega Mladićevega sodelavca v resnici prijeli v Beogradu in ga šele nato prepeljali v Republiko srbsko, od koder je odšel v Haag.

G. V.