Zaradi spopadov je bilo razseljenih 250.000 ljudi. Foto: EPA
Zaradi spopadov je bilo razseljenih 250.000 ljudi. Foto: EPA
Čeprav ima ZN-a v Kongu nameščeno svojo največjo mirovno misijo, je mednarodna skupnost naredila premalo za rešitev spora, ki je v desetih letih zahteval že več kot pet milijonov žrtev, kar pomeni, da gre za najhujši vojaški konflikt po drugi svetovni vojni. Foto: EPA
Svet si pred dogajanjem v Demokratični republiki Kongo že dolgo zatiska oči. Foto: Reuters
Mirovne sile ZN-a
Mirovne sile ZN-a ne morejo ustaviti prelivanja krvi. Foto: EPA
Kongo rešujejo evropski diplomati

Boji med uporniki in vladnimi silami na vzhodu Demokratične republike Kongo pri meji z Ruando trajajo že mesece, v tem tednu pa so uporniki iz vrst Tutsijev pod vodstvom generala Laurenta Nkunde zavzeli velik del ozemlja. Zaradi spopadov je moralo v zadnjih dveh letih svoje domove zapustiti že milijon ljudi, čeprav se je petletna vojna končala že leta 2003.

Zaradi slabih varnostnih razmer humanitarna pomoč prihaja zelo počasi. Begunci najbolj potrebujejo hrano, vodo in zdravila, a jih mednarodni človekoljubni delavci težko dosežejo, saj so se zaradi poročil o požiganju taborišč in množičnih posilstvih umikajočih vladnih sil raje umaknili. Čeprav je bilo v mestu Goma, katerega okolico nadzorujejo sile Nkunde, doseženo premirje, je položaj beguncev skrb vzbujajoč.

Novih vojakov ne bo, samo pomoč
Evropska unija je na pogovore za rešitev krize poslala francoskega in britanskega zunanjega ministra, Bernarda Kouchnerja in Davida Milibanda, ki se sta srečala s predsednikom Konga Josephom Kabilo, nato pa sta obiskala Gomo na nemirnem vzhodu, kjer sta se lahko na lastne oči prepričala o kalvariji beguncev.

Evropska ministra sta zatrdila, da sta na prvem mestu humanitarna operacija in vzpostavitev koridorja do Gome za dostavo pomoči beguncem, vendar pa sta zavrnila možnost napotitve evropskih vojakov na vzhod Konga, saj je bila ta ideja takoj deležna neodobravanja pri nekaterih članicah EU-ja. Napotitev do 1.500 evropskih vojakov je predlagalo francosko predsedstvo EU-ju.

A bolj kot pomoči si domačini želijo varnosti, da bi se lahko vrnili na svoje domove, od koder so zbežali pred spopadi. "Hočemo se samo vrniti domov," je dejal eden izmed prebivalcev begunskega taborišča Kibati na obrobju Gome.

Združeni narodi imajo v Demokratični republiki Kongo več kot 17.000 pripadnikov mirovnih sil v okviru misije MONUC, kar je največja mirovna misija na svetu, a tudi njim ne uspe nadzorovati razmer na obsežnem področju.

ZDA za nove evropske vojake
Za napotitev dodatnih evropskih vojakov v Kongo se je zavzela pomočnica ameriške državne sekretarke Jendayi Frazer, ki se je v Kigaliju srečala z ruandskim predsednikom Paulom Kagamejem. "Jasno je, da je misija MONUC v tem trenutku preobremenjena ... Zunanje sile, na primer evropske, bi lahko prišle in zagotovile humanitarno pomoč, da bi humanitarni delavci dosegli prebivalstvo," je prepričana Frazerjeva.

Po obisku Kinšase in Gome sta se Miliband in Kouchner odpravila še v Kigali, kjer se bosta srečala z ruandskim predsednikom. Kabila in Kagame sta ta teden privolila, da se bosta v prihodnjih tednih udeležila regionalnega vrha, posvečenega končanju spopadov, a na vrh ni povabljen general Nkunda, kar močno zmanjšuje možnost kakšnega večjega napredka pri naporih za končanje krize.

Nkunda trdi, da skuša s svojimi vojaki zaščititi svoje Tutsije pred ruandskimi hutujskimi uporniki, med katerimi so nekateri obtoženi sodelovanja v genocidu v Ruandi leta 1994. Vlada v Kongu je sosednjo Ruando obtožila, da podpira Nkundo, a je Ruanda to zanikala, čeprav je v zadnjih letih že dvakrat napadla veliko večjo sosedo.

Zabava ob zasedbi mesta
Medtem ko sta se evropska diplomata v Kinšasi trudila najti izhod iz krize, so uporniki Nkunde na stadionu v pred tremi dnevi zasedenem mestu Rutshuru organizirali shod, s katerim so proslavili nedavne zmage. Na shodu so bili večinoma uporniki, opremljeni s puškami AK-47 in minometi, domačinov pa je bilo zelo malo in še tistim, ki so si prišli ogledat zabavo, ni bilo do veselja.

Uporniki so na shodu pozvali vse razseljene ljudi, naj se vrnejo na svoje domove, in celo povabili humanitarne in nevladne organizacije, da pridejo v Rutshuru in pomagajo prebivalcem. "Mesto je zdaj varno, ceste so odprte, vasi so mirne in niti en naboj ni bil izstreljen, odkar smo tukaj mi," je skušal biti prepričljiv predstavnik upornikov, a s svojimi zagotovili verjetno ni prepričal prestrašenih ljudi, da bi se kaj kmalu vrnili.

Seme spora sega v genocid
Zdajšnji spopadi imajo korenine v letu 1994, ko je bila Ruanda priča genocida. General Nkunda trdi, da želi Tutsije zaščititi pred ruandskimi hutujskimi uporniki; nekateri izmed njih so obtoženi sodelovanja v genocidu. Vlada DR Kongo je večkrat obljubila, da bo Hutujcem preprečila vdore na njihovo ozemlje, a tega ni storila, hkrati pa obtožuje ruandsko vlado podpiranja generala Nkunde. Ruanda to zanika, v zadnjih letih pa je dvakrat vdrla v mnogo večjo sosedo.

A. P. / G. V.

Kongo rešujejo evropski diplomati