Ruski zunanji minister Sergej Lavrov se je v preteklih dneh glede Sirije sešel tako z ameriškim kolegom Johnom Kerryjem v Kuala Lumpurju kot z iranskim državnim vodstvom v Teheranu, a najpomenljivejši so bili predhodni sestanki v Dohi, glavnem mestu Katarja.

Lavrov pri vodji sirske opozicije
V glavnem mestu so se Lavrov in ruski diplomati usedli skupaj z nekdanjim vodjem in še zdaj ključnim voditeljem Sirske nacionalne koalicije Moazom Al Katibom ter savdskim in katarskim zunanjim ministrom, pri čemer je bil spet navzoč tudi Kerry. Ruska diplomacija je tako začela nov krog diplomatskih prizadevanj za razrešitev sirske vojne, ki traja že štiri leta, ubitih je bilo več kot 250 tisoč ljudi, polovica Sircev je razseljenih, od tega jih je v tujino pobegnilo že skoraj šest milijonov.

Skupni imenovalec - boj proti IS-ju
Redkobesedni diplomati niso izpostavljali tem pogovorov in ciljev razen Lavrova, ki je sestankovanje opisal kot gradnjo skupne protiteroristične fronte, ki bi združila vse sile, ki se borijo s terorizmom na terenu oz. laično povedano: se borijo z Islamsko državo.

"Vsi se zavedamo, da zračni napadi niso dovolj. Potrebna je široka koalicija, ki bi vključevala tudi tiste na tleh z orožjem v rokah. To pomeni tako sirsko vojsko, iraško vojsko kot Kurde," je bil Lavrov odkrit, da je skušal najti skupni imenovalec - boj proti IS-ju.

Močni interesi na obeh straneh
Sirska državljanska vojna, ki jo na Bližnjem vzhodu dojemajo kot vroč spopad na vse globlji ločnici suniti - šiiti. Režim Bašarja Al Asada vojaško in finančno podpira Iran, raznovrstne podpore ne prikriva niti Rusija. Na drugi strani Savdska Arabija, Katar in Turčija na vse pretege podpirajo različne uporniške milice, tudi salafistične. Tukaj so še Kurdi, ki uživajo še največjo vojaško podporo ZDA, a vse to je zdaj zakomplicirala obnovljena vojna med Turčijo in PKK-jem.

Prvi sirski obisk Zaliva po izbruhu vojne
Da se diplomatsko reševanje konflikta, ki trga regijo, resnično premika, dokazuje pripravljenost Savdijcev na pogovore z vladnimi predstavniki Sirije. Drugi dokaz pospešenega dogajanja je prvi obisk sirskega zunanjega ministra v Perzijskem zalivu po izbruhu vojne v Siriji. Zunanji minister Valid Al Mualem se je namreč po sestankovanju z Lavrovom in iranskim kolegom Mohamedom Džavadom Zarifom namreč napotil v Oman. Uradni Muscat velja za še najbolj nevtralno sunitsko državo, ki ni udeležena ne pri sunitskem bombardiranju Jemna niti v zakulisnih igrah v Siriji. Sporočilo po koncu sestanka se je glasilo: "Napočil je čas, da združimo vsa prizadevanja in konstruktivne ideje za rešitev krize."

Dogovorjena nova resolucija ZN-a
Zadnji dokaz napredka prihaja iz Kuala Lumpurja, kjer sta se Lavrov in Kerry dogovorila o osnutku resolucije Združenih narodov glede kemičnih napadov s klorom v Siriji. Po dogovoru bi lahko Varnostni svet lahko že v petek izglasoval resolucijo, s katero bi ekipa preiskovalcev poiskala odgovorne za kemične napade.

Za sprejetje resolucije je potrebna podpora Rusije, stalne članice VS-ja ZN-a, ki ima pravico veta in je zaveznica sirskega predsednika Bašarja Al Asada. ZDA, Velika Britanija in Francija so Al Asadov režim večkrat obtožile, da izvaja napade s klorom.

Pred dvema letoma Al Asad predal sarin, ne pa klor
Po smrtonosnem napadu z nevarnim sarinom avgusta 2013 v okolici Damaska, za katerega je Zahod okrivil Al Asadov režim, je sirska vlada privolila v dogovor o predaji in uničenju svojih zalog kemičnega orožja. Iz Sirije so tako odpeljali skupno 1.300 ton kemičnega orožja in ga uničili. A Sirija v skladu z dogovorom o razorožitvi ni dolžna razkriti svojih zalog klora. Gre za strupeno snov, ki se lahko uporabi kot kemično orožje, z uporniških ozemelj pa redno prihajajo poročila in videoposnetki o napadih s klorom.