Rim, središče največje religije na svetu, je prizorišče kanonizacije dveh papežev, kar je privabilo na sto tisoče katoličanov z vsega sveta, tudi iz Slovenije. Velika odmevnost razglasitve novih svetnikov je razumljiva, saj sta ravno Janez XXIII. in Janez Pavel II. najvplivnejša papeža modernega obdobja, katerih vpliv in delovanje nista spremenila samo Rimskokatoliške cerkve (RKC), temveč tudi svet.

Odločitev zdajšnjega papeža Frančiška, da bodo dva papeža za svetnika prvič v zgodovini razglasili na skupni slovesnosti, si številni razlagajo kot prizadevanje za ohranitev ravnovesja ob dejstvu, da gre za dve zelo različni osebnosti.

Rdeča nit obeh papežev: "Njuna vera"
Janez XXIII., ki je bil papež med letoma 1958 in 1963, je spadal v progresivno vejo znotraj Cerkve, Janeza Pavla II., ki je Cerkev vodil med letoma 1978 in 2005, opisujejo kot konservativca. Janez XXIII. je bil dostopen in preprost, Janez Pavel II. pa karizmatičen, samozavesten in močan. "Rdeča nit, ki povezuje oba papeža, je njuna vera," je poudaril papežev vikar kardinal Agostino Vallini.

Pot do svetništva zahteva dva "potrjena" čudeža. Za potrditev čudeža mora biti ozdravitev takojšnja, trajna in brez znanstvene razlage. Omenjena papeža bosta 79. in 80. papež s svetniškim sijem, pri čemer je svetnikov prvih 35 papežev v zgodovini, medtem ko je bil izmed papežev v zadnjih 500 letih za svetnika razglašen samo še Pij X. (pontifikat 1903-1914). Z razglasitvijo za svetnika se bosta Janez XXIII. in Janez Pavel II. pridružila okoli 9.000 svetim in blaženim, ki jih je do zdaj razglasila Katoliška cerkev.

79. in 80. papež svetnik
Papež Janez XXIII. ima priznan le en čudež - čudežno ozdravitev redovnice, ki je leta 1966 po priporočanju pokojnemu papežu na nerazložljiv način okrevala po hudi bolezni -, a je papež Frančišek vseeno potrdil njegovo kanonizacijo. Kot svetniku so mu za njegov praznični dan določili 11. oktober.

Janezu Pavlu II. pa Cerkev priznava dva čudeža. Pri prvem gre za ozdravitev francoske redovnice Marie Simon-Pierre, ki je prebolela parkinsonovo bolezen, ko je molila za pokojnega Janeza Pavla II. Drugi čudež naj bi se zgodil 1. maja 2011, ko je bil papež na Trgu svetega Petra razglašen za blaženega, pri čemer naj bi ozdravela ženska iz Kostarike. Obe čudežno ozdravljeni ženski bosta prisotni na kanonizaciji na Trgu sv. Petra v Vatikanu. Novi svetnik je za praznični dan dobil 22. oktober, dan inavguracije leta 1978.

Odprl Cerkev svetu in jo moderniziral
Angelo Giuseppe Roncalli je ime Italijanu iz Bergama, ki je kot papež Janez XXIII. odprl RKC svetu in ga moderniziral. Ob izvolitvi 28. oktobra 1958 je bil star 77 let, zato so številni mislili, da bo zaradi visoke starosti le "prehoden papež", a so se zmotili. Čeprav je Cerkev vodil le slabih pet let, je v tem času leta 1959 sklical in čez tri leta odprl drugi vatikanski koncil, ki je preobrazil katolištvo, in prispeval k okrepitvi medverskega in ekumenskega dialoga. S svojim delovanjem se je predstavil kot predstavnik progresivne usmeritve in to potrdil z modernizacijo Cerkve, ki se je poslovila od zaprtosti same vase in se odprla ter stopila v svet.

Tlakoval pot k spravi med kristjani
Drugi vatikanski koncil (1962-1965) je korenito spremenil obraz katolištva. Med drugim je temeljito prenovil potek liturgije, uvedel bogoslužje v domačem jeziku in ukinil prevlado latinščine. Podal je tudi smernice za večjo in dejavnejšo vlogo laikov pri bogoslužju in pri upravljanju cerkvenih zadev. Zavzel se je za ekumensko zbliževanje različnih krščanskih Cerkva in za dialog z drugimi verami. Prvič po 400 letih od izobčenja kraljice Elizabete I. se je srečal z duhovnim poglavarjem anglikanske cerkve. Številne protestantske organizacije ga označujejo za cerkvenega reformatorja.

Papež Janez XXIII. je pridobil naklonjenost sveta tudi s svojo toplino in prijaznostjo. Med drugim je obiskal zapornike in jim dejal: "Ker ne morete do mene, sem sam prišel do vas." Znan je bil po prijaznosti, kar mu je prislužilo vzdevek "dobri papež", številni pa ga po značaju in pristopu primerjajo z zdajšnjim papežem Frančiškom.

Romar sveta iz Poljske
Karol Jozef Wojtyla je ime Poljaku iz Wadowic, ki je kot Janez Pavel II. postal prvi neitalijanski papež po pol stoletja, nato pa v drugem najdaljšem pontifikatu postal simbol Rimskokatoliške cerkve, v kateri še zdaj postaja rekorder v več pogledih. Bil je eden najbolj priljubljenih poglavarjev Cerkve, prvi papež, ki je prepotoval svet (104 potovanja zunaj Italije v 129 različnih držav), srečal se je z rekordnim številom ljudi, imel je najodmevnejši papeški pogreb, rekordno hitro je bil beatificiran in rekordno hitro je postal svetnik, skladno s skandiranjem "Santo Subito" (Takoj svetnik) na Trgu sv. Petra ob njegovi smrti 2. aprila 2005.

Tradicionalist stroge morale
Za papeža, po 456 letih prvega, ki ni bil Italijan, je bil izvoljen 16. oktobra 1978. Glavno pozornost v svoji teološko-filozofski usmeritvi je papež Janez Pavel II. namenjal etiki. Njegov pontifikat so tako zaznamovali predvsem spoštovanje hierarhičnosti na vseh področjih, spiritualizem ter tradicionalistična in stroga morala. Njegova konservativna usmerjenost je poskrbela za številne napetosti v cerkvenih krogih, predvsem zaradi njegovega vztrajanja pri nedotakljivosti celibata in prepovedi razprave o možnosti, da bi ženske lahko postale duhovnice. Nepopustljiv je bil tudi do vernikov in je vztrajal pri prepovedi umetnih metod preprečevanja nosečnosti. Zelo tog je bil do istospolnih, obenem pa so njegov ugled ob koncu načele pedofilske afere in zlorabe, ki so jih zakrivili duhovniki in redovnice po svetu, zlasti v Severni Ameriki in Evropi.

Zagrizeni pacifist in protikomunist
Po drugi strani je Janez Pavel II. v skoraj 27 letih na čelu Cerkve postal eden največjih zagovornikov človekovih pravic na svetu. Njegovi pozivi in posredovanja so odmevala po svetu, kjer so ga pogosto označevali za največjo moralno avtoriteto. Kot odločni protikomunist je bil ena vodilnih osebnosti, zaslužnih za padec železne zavese v celotni Vzhodni Evropi. Obenem je znotraj Cerkve zatrl teologijo osvoboditve, ki je zlasti v Latinski Ameriki skušala združevati katolištvo z marksizmom. V drugi polovici mandata je vidno nasprotoval vojnam, zlasti obema napadoma na Irak. Obenem je bil prvi papež, ki je obiskal tako sinagogo kot mošejo in je našel odprta vrata pri veliki večini religij.

Na začetku športnik, na koncu bolnik
Po poskusu atentata 13. maja 1981 na Trgu svetega Petra v Rimu, ko je nanj streljal turški državljan Mehmet Ali Agca in je njegovo življenje nekaj časa viselo na nitki, se je med obiski vedno vozil v zavarovanem vozilu, t. i. papamobilu. Zaradi svojega navdušenja nad potovanji in smučanjem je veljal za najbolj športnega papeža vseh časov, a zadnja leta življenja je imel veliko težav z zdravjem in je bil pod neprestanim zdravniškim nadzorom. Od začetka 90. let mu je največ težav povzročala parkinsonova bolezen.