od vlade Republike srbske zahteval revizijo dejstev o dogajanju v Srebrenici med vojno.

Vladnemu poročilu iz leta 2004, ki govori o genocidu nad Bošnjaki ob padcu takratne enklave Srebrenice, se namreč očita pristranskost.

Poboj več kot 8.000 Bošnjakov, ki so ga izvedle sile bosanskih Srbov ob padcu Srebrenice 11. julija 1995, sta kot genocid opredelili tako Meddržavno sodišče (ICJ) kot haaško Mednarodno sodišče za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije.

Z glasovi predstavnikov samo srbskih strank v parlamentu Republike Srbske so bili v torek po poročanju hrvaške tiskovne agencije Hina sprejeti sklepi, s katerimi so vlado entitete pozvali k vzpostavitvi nove komisije, ki bo "na objektiven in nepristranski" način ugotovila dejstva glede dogajanja v Srebrenici med letoma 1992 in 1995.

Oblast Republike Srbske bi "krepila zaupanje"
Zajela naj bi torej celotno obdobje vojne, ne le v juliju 1995, in pri tem na zahtevo parlamenta tudi ugotovila število Srbov, ki so v tem obdobju izgubili življenje v Srebrenici in Sarajevu. "Z raziskavo resnice o dogajanju v srebreniški regiji med letoma 1992 in 1995" naj bi se "okrepilo medsebojno zaupanje v BiH-u in regiji ter odpravilo manipulacije v povezavi s tem".

Dodik znova zanikal genocid
Dodik je na začetku zasedanja parlamenta ponovil svoje stališče, da v Srebrenici ni bilo genocida, navajanje več kot 7.000 bošnjaških smrtnih žrtev pa je označil za pretiravanje. Bošnjaški poslanci v parlamentu so odgovarjali, da noben politični dokument ne more spremeniti zgodovinskih dejstev, ki jih je potrdilo tudi sodišče.

Predstavništvo Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi (OVSE), ameriško veleposlaništvo in urad visokega predstavnika mednarodne skupnosti v Bosni in Hercegovini so po omenjeni seji parlamenta izdali skupno izjavo, v kateri so sprejete sklepe označili za "cinično" uporabo poročila iz leta 2004 o dogajanju v Srebrenici v predvolilne namene, kar po njihovih besedah ne bo prispevalo k pravičnosti in spravi.

"To, da se je v Srebrenici leta 1995 zgodil genocid, sta potrdili dve mednarodni sodišči. Dejstva se ne bodo spremenila, ne glede na prizadevanja, da bi se znova pisala zgodovina," so navedli, kot poroča tiskovna agencija Federacije BiH-a Fena.

V BiH-u, ki več kot 20 let po vojni ostaja močno etnično razdeljena, bodo 7. oktobra splošne volitve. Predsednik Republike Srbske in vodja Zavezništva neodvisnih socialdemokratov (SNSD) Dodik, znan po zahtevah za čim večjo avtonomijo oziroma neodvisnost Republike Srbske, bo po napovedih kandidiral za člana predsedstva BiH-a. Tega sestavljajo pripadnik bošnjaške, hrvaške in srbske skupnosti v BiH-u.