Skupni bazen deviznih rezerv je varovalka, ki bi branila finanačno stabilnost držav iz skupine BRICS - Brazilije, Rusije, Indije, Kitajske, Južne Afrike. Foto: Reuters
Skupni bazen deviznih rezerv je varovalka, ki bi branila finanačno stabilnost držav iz skupine BRICS - Brazilije, Rusije, Indije, Kitajske, Južne Afrike. Foto: Reuters

Iz ruske centralne banke so sporočili, da za zdaj ni bilo razprave o tem, ali bi se lahko skladu v prihodnje pridružile tudi druge države. Prva dama ruske centralne banke Elvira Nabiulina je zagotovila, da nobena država BRICS-a trenutno ne potrebuje sredstev iz bazena - in tudi v bližnji prihodnosti takih potreb ne vidi.

Guvernerji centralnih bank BRICS-a so v ruskem mestu Ufa, prestolnica avtonomne ruske republike Baškortostan, sklenili dogovor o 100 milijard dolarjev vrednem bazenu deviznih rezerv. Kitajska bo vanj prispevala 41 milijard, Brazilija, Rusija in Indija po 18 milijard, Južna Afrika pa pet milijard dolarjev.

Varnostna varovalka
Prvi dogovor o tovrstnem skupnem skladu je bil sklenjen julija lani. Ideja je medsebojna pomoč držav, če bi imela katera izmed držav težave z likvidnostjo v dolarjih. Šlo naj bi za varovalko, ki bo branila finančno stabilnost v državah iz skupine BRICS.

Mesto Ufa bo sicer v prihodnjih dneh prizorišče srečanj visokih predstavnikov Brazilije, Rusije, Indije, Kitajske, Južne Afrike (BRICS) ter Šanghajske organizacije za sodelovanje. Dvodnevni vrh BRICS-a se bo začel v sredo, vrh Šanghajske organizacije za sodelovanje pa bo od 9. do 10. julija.

V Moskvi bo potekala tudi ustanovna seja odbora guvernerjev razvojne banke držav BRICS-a, s čimer bo banka začela delovati. Na srečanju naj bi guvernerji razpravljali tudi o strategiji banke za prihodnjih pet let. Dokument na podlagi te razprave naj bi predstavili jeseni.