Sergej Nariškin je na mestu predsednika dume nasledil Borisa Grizlova, ki je po 8 letih predsednikovanja odstopil po množičnih povolilnih protestih proti poneverbam in nepravilnostim na volitvah 4. decembra. Foto: EPA
Sergej Nariškin je na mestu predsednika dume nasledil Borisa Grizlova, ki je po 8 letih predsednikovanja odstopil po množičnih povolilnih protestih proti poneverbam in nepravilnostim na volitvah 4. decembra. Foto: EPA
Sergej Nariškin, predsednik dume
V ruski dumi sedijo poslanci samo štirih strank: 238 članov Enotna Rusija, 92 pripadnikov Komunistične partije Rusije, 64 predstavnikov socialdemokratske Pravične Rusije in 56 zastopnikov desničarske Liberalnodemkratske stranke Rusije. Foto: EPA

Moskovske oblasti pa so medtem iz pripora izpustile več protestnikov, prijetih med povolilnimi demonstracijami v začetku decembra. Povolilni protesti, ki so 10. decembra poleg Moskve in Sankt Peterburga zajeli tudi druga večja ruska mesta, so na ulice pripeljali več deset tisoč ljudi, oblasti pa so se nanje odzvale s številnimi aretacijami.

Po koncu 15-dnevnega pripora so moskovske oblasti na prostost danes izpustile več prijetih protestnikov, med njimi ruskega blogerja in aktivnega člana opozicije Alekseja Navalnega in vodjo opozicije Iljo Jašina. Navalni je sicer že zagotovil, da se bodo protesti nadaljevali z novim množičnim shodom v soboto v Moskvi. "Nadaljevali bomo zakonite in razumne zahteve. Protestirali bomo do uresničitve naših zahtev," je ob izpustitvi iz zapora zagotovil zdaj že svetovno znani bloger.

Iz KGB-ja v Kremelj, zdaj pa v dumo
Za Nariškina je glasovalo 238 od 450 poslancev dume oz. vsi poslanci Enotne Rusije, ki je obdržala absolutno večino v dumi. 57-letni Nariškin velja za Putinovega zaveznika, nekateri pa mu pripisujejo tudi služenje v nekdanji sovjetski obveščevalni službi KGB, četudi sam tega v biografiji ne navaja.

Nariškin je diplomiral iz ekonomije in strojništva na fakultetah v Sankt Peterburgu, sredi 80. let pa je delal na gospodarskem oddelku sovjetskega veleposlaništva v Belgiji. V 90. letih je delal v lokalni vladi sanktpeterburške regije. Od leta 2004 je delal v predsedniški administraciji v Kremlju, ki jo je od leta 2008 do leta 2011 tudi vodil.

Putinovi poslanci: od zajčice do olimpijskih prvakov
Medtem ko si protestniki prizadevajo za pravične volitve in demokracijo, rusko dumo še vedno zaznamuje pomanjkanje liberalne opozicije, poleg tega pa je težko spregledati osebnostno zanimiv nabor poslancev Enotne Rusije.

Med njimi sta na primer 27-letna igralka Marija Koževnikova, ki je leta 2009 gola pozirala za rusko različico revije Playboy, in filmski režiser Stanislav Govoruhin, ki bo predvidoma vodil tudi Putinovo predsedniško kampanjo. Med poslanci izstopajo tudi znani športniki, na primer nekdanji teniški igralec Marat Safin, boksar Nikolaj Valujev, umetnostna drsalka in olimpijska prvakinja Irina Rodnina, ritmična gimnastičarka Alina Kabajeva in legendarni hokejski vratar Vladislav Tretjak.

Predsednikov svet opozoril na napake v procesu proti Hodorkovskemu
Svet za civilno družbo in človekove pravice, ki deluje v okviru urada ruskega predsednika Dmitrija Medvedjeva, je opozoril na "temelje kršitve", storjene v drugem sodnem procesu proti nekdanjemu naftnemu mogotcu Mihailu Hodorkovskemu in njegovemu poslovnemu partnerju Platonu Lebedevu. Medvedjeva so pozvali, naj popravi "sodno napako".