Sporni italijanski film Srce v breznu, ki obravnava dogodke iz časa fojb, je partizane upodobil kot krvoločne divjake, ki pobijajo ženske in otroke. Foto: RAI
Sporni italijanski film Srce v breznu, ki obravnava dogodke iz časa fojb, je partizane upodobil kot krvoločne divjake, ki pobijajo ženske in otroke. Foto: RAI
Besede o italijanskem poskusu prikrajanja zgodovinske resnice je v Strasbourgu izpostavila tudi slovenska evroposlanka Mojca Drčar Murko. Foto: RTV SLO
Konec spora med Hrvaško in Italijo

V Rimu so poudarili, da so na Hrvaškem narobe interpretirali besede italijanskega predsednika Giorgia Napolitana.

Ta je pred tednom dni dejal, da je bil partizanski pomor Italijanov med 2. svetovno vojno oz. fojbe etnično čiščenje, krvoželjno sovraštvo in slovanski ekspanzionizem, kar je vplivalo tudi na mirovni dogovor med Italijo in Jugoslavijo ob koncu II. svetovne vojne.

V odzivu je hrvaški predsednik Napolitanov govor označil za poskus revizionizma, revanšizma in rasizma, ki pod vprašaj postavlja mirovni sporazum.

"Besede narobe razumljene"
Hrvaškemu veleposlaniku so na zunanjem ministrstvu v Rimu dejali, da Napolitano ni pod vprašaj postavljal mirovnega dogovora iz leta 1947, v Zagrebu pa so tudi narobe interpretirali izrečene besede.

Državi naj bi nesoglasja zdaj presegli in umirili strasti. V Rimu so ob tem še zatrdili, da bo Italija še naprej podpirala Hrvaško na poti v Unijo.

V Sloveniji zadržano
Napolitanov govor je odmeval tudi v Sloveniji, a precej bolj zadržano. Predsednik Janez Drnovšek je italijanskemu kolegu poslal osebno pismo, katerega vsebina ni znana javnosti, zunanji minister Dimitrij Rupel pa je med drugim kolega v Rimu spomnil, da bi bilo prav, da bi Italija potrdila poročilo mešane zgodovinske komisije. V njem je zapisana interpretacija dogodkov na zahodni meji med letoma 1880 in 1956, kot so jo potrdili strokovnjaki obeh držav.

Vabljeni na razpravo na forum.

C. R.

Konec spora med Hrvaško in Italijo