Eta je seznam policiji predala preko posrednikov. Skrivališča naj bi bila v departmajih Gers, Pireneji-Atlantik in Hautes-Pireneji. Francoska tiskovna agencija AFP poroča, da naj bi policija orožje zaplenila še danes, nato pa ga bo pregledal zunanji panel, v katerem je med drugim tudi nekdanji generalni sekretar Interpola Raymond Kendall. Panela sicer francoska in španska vlada ne priznavata.

Francoske oblasti so Etino predajo orožja označile za pomemben korak in nesporno pomemben dan. Notranji minister Matthias Fekl je dejal, da bodo varnostne sile izvedle vse potrebno za zavarovanje lokacij skrivališč ter orožja in razstreliva, ki bi ga tam našli. Minister je še dejal, da je bilo na seznamu skrivališč osem lokacij.

Strokovnjaki in poznavalci Ete so v preteklosti navajali, da naj bi imela organizacija še okoli 130 kosov ročnega strelnega orožja in dve toni razstreliva.

V petkovem pismu je Eta zapisala, da bo vse svoje orožje predala predstavnikom baskovske civilne družbe in se razglasila za neoboroženo organizacijo. Navedli so še, da bodo orožje predali v Bayonnu, francoskem mestu v baskovski regiji.

Organizacija je že sredi marca sporočila, da se bo razorožila do 8. aprila. Španska vlada je medtem sporočila, naj Eta v zameno za razorožitev ne pričakuje ničesar. "Pridobila ne bo nobene prednosti ali politične koristi," je povedal španski minister za kulturo in tiskovni predstavnik vlade Íñigo Méndez de Vigo.

Guardian poroča, da bo španska vlada tako še naprej vztrajala pri aretacijah Etinih članov, ki naj bi imeli krvave roke, ob tem pa bo okoli 400 pripadnikov Ete ostalo v zaporih. Zaradi tega Eta morda ne bo predala orožja, ki je bilo uporabljeno v ubojih, ropih ali ugrabitvah, saj bi lahko služili kot obremenjujoče dokazno gradivo. Okoli 300 od več kot 800 Etinih ubojev je nerešenih.

V 40 letih več kot 800 ubitih
Eta je bila ustanovljena leta 1959, v obdobju vladavine španskega fašističnega diktatorja Francisca Franca in se je borila proti njegovemu zatiranju baskovskega jezika in kulture. Po obnovitvi demokracije leta 1975 je nadaljevala boj za neodvisno Baskijo, pokrajino na severu Španije in jugozahodu Francije. V 40 letih nasilja je Eta ubila več kot 800 ljudi, tako ZDA kot EU pa jo uvrščata med teroristične organizacije. Zadnja žrtev Ete je bil leta 2010 francoski policist.

Oktobra 2011 je razglasila dokončno ustavitev oboroženega boja, do zdaj pa ni predala svojega orožja niti razpustila svojih podtalnih struktur. V zadnjih letih sta Francija in Španija izvajali hud pritisk na Eto. Aretiranih je bilo na stotine pripadnikov, vključno z voditelji, zaseženo pa je bilo tudi veliko orožja, poroča BBC.