Marinova je na obisku v Avstraliji tudi dejala, da je nujno potrebno, da okrepimo evropsko obrambo. "Moram biti brutalno iskrena z vami – Evropa trenutno ni dovolj močna. Brez ZDA bi bili v težavah."

ZDA so daleč največje dobaviteljice vojaške pomoči Ukrajini. Od začetka vojne februarja so v ta namen namenile kar 18,6 milijarde dolarjev. Sledita EU in Velika Britanija, ki pa sta daleč zadaj za Američani, kažejo podatki Kielovega instituta za svetovno gospodarstvo.

Za nameček zaradi pošiljanja orožja in opreme Ukrajini evropske zaloge naglo kopnijo, zato Marinova pravi, da bi bilo nujno treba okrepiti evropske obrambne zmožnosti.

"ZDA so Ukrajini poslale veliko orožja, veliko finančne pomoči, veliko človekoljubne pomoči, Evropa pa še ni dovolj močna," je dejala Marinova v govoru na inštitutu Lowy v Sydneyju.

Ob tem je dodala, da mora Evropa zagotoviti, da gradi te zmožnosti, ko gre za evropsko obrambo oz. evropsko obrambno industrijo.

Donald Trump je v času svojega predsednikovanja redno kritiziral evropske članice Nata zaradi nezadostnega trošenja za obrambo. Leta 2020 so ocene pokazale, da ZDA za obrambo namenijo 3,7 odstotka svojega BDP-ja, povprečje za evropsko članico Nata (in Kanado) pa je bilo 1,77 odstotka.

Marinova je v svojem govoru tudi kritizirala poskuse nekaterih evropskih držav, da bi v zadnjih desetletjih zgradile tesnejše vezi z Rusijo.

"Dolgo časa je Evropa gradila strategijo za Rusijo ... da bi kupila energente od Rusije in stkala močnejše gospodarske vezi, in smo mislili, da bo to preprečilo vojno. A ta logika se je izkazala za povsem zgrešeno," je dejala.

Po besedah Marinove bi morale evropske države raje poslušati Poljsko in baltske države, ki so opozarjale, da, ko gre za napad na Ukrajino, Rusiji "ni do gospodarskih vezi, briga jih za sankcije, briga jih za vse".

EU in ZDA so proti Rusiji že po priključitvi Krima leta 2014 uvedle vseobsegajoče sankcije, ki so jih ob začetku invazije na Ukrajino samo še okrepile.

Vojna okrepila obrambne proračune

Mnoge članice EU in Nata so se takrat tudi zavezale k povečanju svojega obrambnega proračuna. Februarja je tako Nemčija napovedala dodatnih 113 milijard dolarjev za vojsko in zvišanje obrambnega proračuna na dva odstotka BDP-ja, kot to narekuje članstvo v zvezi Nato.

Junija pa je takratni britanski premier Boris Johnson napovedal, da bo Velika Britanija do konca desetletja za obrambo namenjala po 2,5 odstotka BDP-ja.

Članstvo v Natu trenutno predvideva 2 odstotka BDP-ja za obrambo, a so vse glasnejši pozivi, da bi se ta številka zvišala na 3 odstotke. Finska, ki si z Rusijo deli dolgo mejo, je za članstvo v Natu uradno zaprosila maja, priključitveni sporazum je bil nato podpisan julija, ga pa morajo zdaj še ratificirati vse članice.