Na ustanovni seji parlamenta je bilo prisotnih 111 od skupno 120 poslancev. Foto: Reuters
Na ustanovni seji parlamenta je bilo prisotnih 111 od skupno 120 poslancev. Foto: Reuters

Nacionalistična stranka Samoodločba (Vetevendosje) je na oktobrskih volitvah osvojila 29 parlamentarnih sedežev, desnosredinska Demokratska Liga Kosova (LDK) pa 25 sedežev. Njuno koalicijo je podprlo tudi več manjših strank, s čimer bi vlada dobila potrebno večino v parlamentu.

Vendar so se odnosi med strankama zapletli na koalicijskih pogajanjih, na katerih sta sicer uskladili skoraj vse točke programa, vendar si obe stranki želita imenovati novega predsednika države, ko se Hashimu Thaciju leta 2021 izteče mandat. Na Kosovu o predsedniku države odloča parlament, zato je to tudi ena od pomembnejših tem pred oblikovanjem vlade.

Predsednik parlamenta je postal Glauk Konjufca, kar bi lahko še otežilo koalicijska pogajanja. Foto: Reuters
Predsednik parlamenta je postal Glauk Konjufca, kar bi lahko še otežilo koalicijska pogajanja. Foto: Reuters

"V teh dneh bi radi videli oblikovanje nove vlade, ampak bomo morali počakati," je danes dejal vodja zmagovalne stranke Albin Kurti. Pred zasedanjem parlamenta je nekdanji premier Ramush Haradinaj krivdo za zastoj pripisal Samoopredelitvi.

Vodja LDK-ja Isa Mustafa je potrdil, da odprta točka ostaja položaj predsednika. Stranka namreč zahteva, da mora predsednik države postati član LDK-ja. Pri Samoodločbi vztrajajo, da bi morali o položaju odločati ob začetku leta 2021, ko se Tahciju izteče mandat, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Dodatno se pogajanja zapletajo tudi zaradi imenovanja Glauka Konjufce iz Samoodločbe za predsednika parlamenta, saj naj bi glede na koalicijske pogovore ta položaj pripadel LDK-ju.

EU in ZDA pozivata k vzpostavitvi vladne koalicije

Tako Evropska unija kot ZDA so pozvali obe stranki, naj čim prej skleneta dogovor. Zavlačevanje bi namreč lahko škodilo državi in vodilo v nove volitve. Predčasne oktobrske volitve so na Kosovu razpisali, ko je premier Haradinaj julija letos po skoraj dveh letih in pol odstopil s položaja, ker je prejel povabilo na zaslišanje posebnega sodišča za vojne zločine na Kosovu.

Haradinaj je bil namreč med vojno na Kosovu med letoma 1998 in 1999 eden izmed poveljnikov Osvobodilne vojske Kosova (OVK). Posebno sodišče v Haagu se ukvarja z vojnimi zločini, ki naj bi jih med letoma 1998 in 2000 domnevno storili pripadniki OVK-ja. Doslej so zaslišali več kot sto nekdanjih pripadnikov, vendar obtožnic še niso vložili.