"Govorite o nepoštenih volitvah in želite poštene? Imam odgovor za vas. Imeli smo volitve. In drugih volitev ne bo, razen če me ubijete," je izjavo beloruskega predsednika Aleksandra Lukašenka ob obisku proizvajalca tovornjakov MZKT v Minsku povzel medij Tut.by.

Po njegovih besedah se mora oblast deliti v skladu z ustavnim procesom in ne z uličnimi protesti. Pri tem naj bi sicer izrazil pripravljenost na delitev oblasti in dodal, da že pripravljajo ustavne amandmaje, ki bi to omogočili, a ne pod pritiskom in ne s protesti. Lukašenko je prišel v tovarno tovornjakov MZKT na pogovore z delavci, ki so se pridružili splošni stavki, h kateri sicer pozivajo sindikati. Stavki so se danes pridružili tudi zaposleni na državni televiziji.

Lukašenko je na predsedniških volitvah 9. avgusta zmagal s kar 80-odstotno podporo in si s tem zagotovil že šesti mandat na čelu države, Belorusiji s trdo roko vlada že vse od leta 1994.

Protesti proti Aleksandru Lukašenku pred tovarno, ki jo je obiskal:

Zahteva po spremembah

Beloruski sindikati vseskozi opozarjajo, da so bile predsedniške volitve "lažne". Po njihovem mnenju je zmagovalka opozicijska 37-letna Svetlana Tihanovska, ki je že zbežala v Litvo. Tihanovska naj bi po uradnih izidih prejela le dobrih deset odstotkov glasov, sama in njeni privrženci pa vztrajajo, da jih je v resnici nekje od 60 do 70 odstotkov.

Tihanovska je danes, potem ko je Lukašenka predtem že večkrat pozvala k odstopu, sporočila, da je pripravljena prevzeti vodenje države: "Nisem želela biti političarka. A usoda je odločila, da sem se znašla na frontni črti boja proti arbitrarnemu vladanju in nepravičnosti," je dejala v videosporočilu. Tihanovska je pripravljena prevzeti odgovornost in voditi narod, da bi se razmere v državi umirile, da bi izpustili vse politične nasprotnike ter pripravili vse potrebno za izvedbo novih predsedniških volitev.

V protestih aretiranih 6700 ljudi

Po navedbah opozicije in neodvisnega beloruskega portala Tut.by so bile sicer nedeljske demonstracije največje v zgodovini neodvisne Belorusije. Samo v Minsku naj bi se zbralo okoli 220.000 ljudi, protesti pa so potekali tudi v več drugih beloruskih mestih.

Proteste že več dni spremljajo poročila o brutalnem nasilju varnostnih sil in množične aretacije. Od volitev naj bi po navedbah BBC aretirali že okoli 6700 ljudi, številni od njih poročajo, da so bili v priporu izpostavljeni mučenju. A kot ocenjuje portal Politico, je položaj s tem koncem tedna verjetno prerasel okvire protestov, ki se jih lahko zatre le s silo.

Sorodna novica Nasprotniki precej številnejši od podpornikov Lukašenka

Lukašenko ima svoje podpornike

Medtem ko se protivladni protesti vrstijo že ves teden, je v nedeljo v Minsku prvič potekalo tudi zborovanje v podporo Lukašenku. Voditelj, ki se očitno ni pripravljen umakniti, je zbrane pozval, naj branijo državo in njeno neodvisnost. Opozicijske voditelje je označil za "podgane", ki jih je treba zatreti, ter ocenil, da bi Belorusija, če bi privolil v ponovitev volitev, "umrla kot država".

Po trditvah oblasti se je na omenjenem zborovanju zbralo okoli 65.000 ljudi, po navedbah tamkajšnjih medijev 31.000, po ocenah dopisnika AFP pa še manj, kakih 10.000. Številni med njimi naj bi bili sicer državni uslužbenci, ki so jih bolj ali manj prisilili v udeležbo na zborovanju, piše BBC.

Zaradi povolilnega dogajanja je v Belorusiji odstopilo že več visokih uradnikov in članov vlade ter vodij policije. Nekateri, med njimi beloruski veleposlanik na Slovaškem, so tudi prestopili na stran opozicije.

Kritik iz Evrope vse več: Lukašenko je slab diktator

Francoski predsednik Emmanuel Macron je v nedeljo ocenil, da bi morala Evropska unija "nadaljevati mobilizacijo na strani stotisoče Belorusov, ki mirno protestirajo za spoštovanje svojih pravic, svobodo in suverenost". Zunanji ministri EU-ja pa so se pretekli teden dogovorili, da zaradi nasilnega posredovanja proti protestnikom pripravijo nove sankcije proti nekaterim posameznikom v Belorusiji. Sankcije bodo zajele tudi odgovorne za volilne prevare, so sporočili.

Nemški podkancler in finančni minister Olaf Sholz je medtem Lukašenka označil kot "slabega diktatorja", ki da je "izgubil vso svojo legitimnost". Nemški zunanji minister Heiko Maas pa je bil v nedeljo jasen, da uradni Berlin izidov volitev 9. avgusta ne priznava. Protesti v podporo Belorusom so v nedeljo med drugim potekali v Pragi in Varšavi. ZDA so volitve 9. avgusta označile kot "nesvobodne in poštene".

Kako bo odločila Rusija?

Kot sicer ocenjuje Politico, bo nadaljnje dogajanje v veliki meri odvisno od ravnanja ruskega predsednika Vladimirja Putina. Moskva namreč verjetno ne bo kar dovolila, da bi njena tesna zaveznica Belorusija preprosto šla svojo pot in ji ušla izpod nadzora, piše portal in spominja, da je Kremelj v svoji izjavi potrdil pripravljenost, da pomaga pri reševanju težav v Belorusiji, in ocenil, da so tamkajšnji protesti posledica pritiskov iz tujine.