Novi hrvaški predsednik Zoran MIlanović je napovedal novo smer hrvaške zunanje politike. Foto: EPA
Novi hrvaški predsednik Zoran MIlanović je napovedal novo smer hrvaške zunanje politike. Foto: EPA

Za hrvaško televizijo Nova TV je novi hrvaški predsednik dejal, da je dogovor glede določenih odprtih vprašanj in odločnega stališča Slovenije mogoč s potrpežljivostjo. Ocenil je, da so odnosi s Slovenijo kljub sporu o meji "skoraj optimalni". Na novinarsko vprašanje, ali razmišlja o moratoriju, da bi spor uredile prihodnje generacije, ker Ljubljana ne bo odstopila od svojih stališč, je odgovoril, da moratorij tako rekoč že obstaja in ga ni treba formalizirati. "To, kar nas obremenjuje, ni nič v primerjavi s težavami, ki jih imamo sami s seboj in z nekaterimi drugimi državami," je v četrtkovem večernem pogovoru dejal Zoran Milanović.

Borut Pahor sprejel povabilo na inavguracijo

Milanović: Slovenija bi morala biti naš strateški partner

Slovesnost ob Milanovićevi inavguraciji bo potekala v uradu hrvaškega predsednika na Pantovčaku, na njej pa bo navzoč zgolj najožji državni in vojaški vrh, ki vključuje dosedanjo predsednico države Kolindo Grabar-Kitarović, predsednike hrvaškega ustavnega in vrhovnega sodišča, parlamenta in vlade ter generalštaba hrvaške vojske. Omenil je tudi člane svojega volilnega štaba in ženo.

Povabilo na inavguracijo 18. februarja je že sprejel slovenski predsednik Borut Pahor. Gostov iz tujine na inavguraciji sicer ne bo. Na vprašanje, kaj bodo storili, če si bo kateri izmed predsednikov sosednjih držav želel priti na inavguracijo, je odgovoril, da to ne bo mogoče. Pri tem je omenil, da v Sloveniji predsednik države priseže v parlamentu, kar bi bilo po njegovem mnenju mogoče tudi na Hrvaškem, a se je odločil za svoj urad, ki predstavlja predsednikovo delovno okolje.

Zoran Milanović na sodišče

Zoran Milanović bo po pozivu sodnega senata konec januarja pričal na sojenju svojemu nekdanjemu tesnemu sodelavcu Tomislavu Sauchi v t. i. aferi dnevnice. Proti Sauchi, ki je bil Milanovićev vodja vladnega kabineta, danes pa je neodvisni poslanec, sojenje sicer že poteka. Sodijo mu skupaj z nekdanjo tajnico več hrvaških vlad Sandro Zeljko, obtožena pa sta zlorabe položaja in pooblastil, goljufije, ponarejanja uradnih dokumentov ter pomoči pri teh kaznivih dejanjih med letoma 2013 in 2017.

Skupaj naj bi ponaredila podpise na več kot 100 fiktivnih potnih nalogih, na podlagi katerih sta zahtevala izplačilo akontacije dnevnic, čeprav sta vedela, da je šlo za neobstoječe službene poti, trdi Uskok. Saucha je po izbruhu afere izstopil iz SDP-ja, a poslanskega mandata ni vrnil. Njegov poslanski glas je bil odločilen pri glasovanju o interpelaciji zoper ministra za finance Zdravka Marića, ko je imela opozicija 75 od potrebnih 76 glasov za odpoklic ministra spomladi 2017.

Dobri odnosi z Rusijo

Nekdanji hrvaški premier in predsednik SDP-ja se še ni odločil, v katero državo bo kot predsednik odšel na svoj prvi zunanjepolitični obisk. "Ni nujno, da bo to katera izmed držav območja nekdanje Jugoslavije. Zagotovo pa ne bo Bruselj," je zatrdil.

Med drugim je napovedal, da se bo odzval povabilu ruskega predsednika Vladimirja Putina na tradicionalno majsko vojaško parado ob dnevu zmage v Moskvi. "Ne podpiram ruske aneksije Krima, a to ne pomeni, da si ne bom prizadeval za dobre odnose z Rusijo," je dejal.

Za umik vojske iz Afganistana

Napovedal je še, da bo spodbudil umik hrvaških vojakov iz Afganistana. Meni, da Hrvaška potrebuje vojaška letala in predlaga, da bi jih nabavili v neposrednih pogovorih z Washingtonom. Poudaril je, da ne lobira za ZDA, vendar so neposredna pogajanja preprostejša rešitev kot zapleten postopek mednarodnega razpisa. Ocenil je tudi, da je za Hrvaško še bolj kot vojaška letala pomembna nabava vojaških ladij, saj je morje najdragocenejši vir Hrvaške.