Najvišje sodišče v Nemčiji je v torek razsodilo, da učitelji, ki so zaposleni kot javni uslužbenci, nimajo pravice do stavkanja, s čimer je zavrnilo pobudo za omilitev prepovedi stavkanja za javne uslužbence. Kot poroča Deutsche Welle, je v Nemčiji okoli 800.000 učiteljev, okoli tri četrtine pa jih je javnih uslužbencev.

Do razsodbe je prišlo zaradi primera štirih učiteljev, ki so se stavke in protesta udeležili v svojem delovnem času, zato so bili kaznovani. Po nemški zakonodaji o javnem sektorju namreč učitelji ne smejo stavkati.

Na prepoved so se pritožili, a jim na sodišču ni uspelo. Nato so se pritožili na ustavno sodišče, pred katerim so se sklicevali na temeljni zakon, ki služi kot nemška ustava in ki omogoča svobodo združevanja ter predstavlja pravni temelj za stavke delavcev.

Ustavni sodniki in sodnici pa so razsodili, da prepoved stavkanja ni v nasprotju s temeljnim zakonom. "Pravica do stavke za delavce v javnem sektorju bi sprožila verižno reakcijo glede strukture javne službe in bi spodkopala njena temeljna načela," je dejal predsednik ustavnega sodišča Andreas Voßkuhle.

Neuspešno sklicevanje na ESČP
Pritožniki so se v svoji pobudi sklicevali na nedavno razsodbo Evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP) v primeru turških javnih uslužbencev in njihove pravice do stavke. Sodišče v Strasbourgu je razsodilo, da sta tako svoboda političnega združevanja kot pravica do stavke človekovi pravici in da ju ne more omejiti delo za državo.

Nemški učitelji so trdili, da bi morali biti učitelji izvzeti iz prepovedi stavkanja, češ da obstaja temeljna razlika med poučevanjem in deli, ki uslužbencem dodeljujejo "javno avtoriteto", kot je policijsko delo.

V torek pa je ustavno sodišče sporočilo, da prepoved stavkanja ne pomeni kršitve Evropske konvencije o človekovih pravicah, saj naj bi prepoved učiteljem, da stavkajo, omogočala pravico do izobraževanja.

Primer je v Nemčiji vzbudil veliko pozornosti, razsodba sodišča pa naj bi služila kot merilo za podobne pravne bitke javnih uslužbencev v prihodnosti.