Med drugim se bodo morali uslužbenci v prihodnje izogniti tudi všečkanju, deljenju in kakršni koli drugi posredni ali neposredni interakciji z vsebinami na družbenih omrežjih, ki niso politično nevtralne. "V dvomu" je bolje, da se sploh ne izrazi mnenja, je po navajanju avstrijskega časopisa Die Presse novinarje pozval generalni direktor ORF-a Alexander Wrabetz, ki je podpisal osnutek.

Vodstvo ORF-a se je tako uklonilo pritiskom skrajno desnih svobodnjakov (FPÖ) in pripravilo osnutek novih pravil vedenja uslužbencev na družbenih omrežjih. Osnutek pravilnika bi moralo vodstvo danes predstaviti upravnemu odboru, vendar je po medijih zaokrožil že v torek. Več novinarjev avstrijske javne radiotelevizije je pravilnik medtem že označilo za "orbanizacijo Avstrije".

Med glasnejšimi kritiki je voditelj informativne oddaje na ORF-u Armin Wolf, ki se je že večkrat sprl s poslanci FPÖ-ja, zaradi klevetanja pa tudi vložil tožbo proti vicekanclerju in vodji FPÖ-ja Heinzu Christianu Stracheju.

"Ne tvitam ničesar, česar ne bi tudi rekel na okrogli mizi ali v intervjuju," je zapisal Wolf na Twitterju. "Tudi če tam ne velja zakon o ORF-u, sem se vedno zavedal, kje in kaj delam. Do zdaj je bilo to dovolj," je še pojasnil svoje vedenje na Twitterju in navedel del evropske konvencije za človekove pravice o svobodi izražanja.

Vodstvo pravilnik zagovarja z objektivnostjo
V pogovoru za avstrijsko tiskovno agencijo APA v sredo je Wrabetz zanikal kritike, da želi ORF svojim novinarjem natakniti nagobčnike. V drugi polovici julija nameravajo o osnutku pravilnika razpravljati z zastopstvom uredništva in svetom delavcev, je pojasnil in nova pravila utemeljil s tem, da želijo zagotoviti "objektivnost, nestrankarsko držo in neodvisnost", kar so temeljne zahteve dela novinarjev v javnih medijih.

Odnose med ORF-om in FPÖ-jem že dolgo zaznamujejo napetosti. Svobodnjaki zahtevajo odpravo obveznega prispevka za ORF. Maja je predsedujoči upravnega odbora ORF-a postal Norbert Steger iz vrst svobodnjakov, ki tvorijo koalicijo z Avstrijsko ljudsko stranko (ÖVP). Steger je že aprila zagrozil z odpuščanjem novinarjev, ki bodo večkrat kršili pravilnik.

Vodja svobodnjakov Strache je februarja osebno kritiziral Wolfovo oddajo in jo označil kot "kraj, kjer laži postanejo novice". Sledili sta ogorčenje številnih novinarskih združenj in odprto pismo kanclerju Sebastianu Kurzu. Tako ORF kot Wolf sta tožila Stracheja, ki se je nato opravičil.

Kurz ni navdušen nad pravilnikom
Glede novega pravilnika si niso edini niti znotraj avstrijske koalicije. Strache je namreč v torek komentiral, da od ORF-a samoumevno pričakuje politično neodvisno poročanje, medtem ko so Kurza načrti presenetili. "Svoboda izražanja mnenj je zame zelo pomembna. Zato osebno na ta pravilnik, to idejo, gledam skeptično," povzema kanclerja nemška tiskovna agencija DPA.

Direktor ORF-a se je pri oblikovanju pravilnika zgledoval po pravilniku o družbenih omrežjih zasebnega ameriškega časopisa New York Times, ki med drugim svojim uslužbencem prepoveduje pristransko izražanje na družbenih omrežjih ali vedenje, ki bi lahko škodovalo ugledu časopisa.

Veliko medijev ima uveljavljena določena pravila oz. priporočila vedenja za svoje uslužbence, vendar niso vsa tako rigidna. Pri nemškem časopisu Süddeutsche Zeitung je v redakcijskih standardih omenjeno le, da naj se uslužbenci tudi v javnosti vedejo kot predstavniki časopisa. Pri nemškem tedniku Spiegel pa denimo takšnega pravilnika nimajo, saj zaupajo svojim uslužbencem, da se bodo na družbenih omrežjih vedli profesionalno.

Tudi pri ORF-u so od leta 2012 že uveljavljena priporočila za novinarje na družbenih omrežjih, kjer pa piše, da naj ne naredijo ničesar, zaradi česar bi se lahko podvomilo o kredibilnosti in objektivnosti njihovega dela.