Volilni dan je minil tudi v znamenju številnih nepravilnosti, poskusov volilnih prevar in celo fizičnega obračunavanja, volilna udeležba je bila 50-odstotna, je poročal dopisnik RTV Slovenija Boštjan Anžin. Foto: EPA
Volilni dan je minil tudi v znamenju številnih nepravilnosti, poskusov volilnih prevar in celo fizičnega obračunavanja, volilna udeležba je bila 50-odstotna, je poročal dopisnik RTV Slovenija Boštjan Anžin. Foto: EPA

Kot je poročal dopisnik RTV Slovenija z Balkana Boštjan Anžin, se je med vsemi kandidati za najvišje položaje v državi prvi lahko začel veseliti novi bošnjaški član predsedstva Bećirović. Podprlo ga je 11 opozicijskih bošnjaških strank, po neuradnih izidih državne volilne komisije (CIK), objavljenih okoli polnoči, je prejel 55,78 odstotka glasov, Izetbegović pa 39,31.

"Med kampanjo nisem dajal lažnih obljub. Vem, kaj lahko storimo in česa ne. Čas je za pozitiven preobrat v Bosni in Hercegovini," je dejal Bečirović in pozval, naj Unija državi čim prej podeli status kandidatke. Njegovo zmago mnogi vidijo kot korak od etničnega k državljanskemu konceptu države, je še poročal Anžin.

Vodja največje bošnjaške stranke SDA Bakir Izetbegović je v tekmi z Bećirovićem doživel velik poraz. Izetbegović je, potem ko je bilo jasno, da očitno ne bo izvoljen za člana predsedstva BiH-a, zatrdil, da stranka ni v padcu, ampak v vzponu. "Kako pričakovati zmago nad 11 združenimi strankami in nekaterimi veleposlaništvi, je javna skrivnost. Če bi jih bilo devet, bi jih premagal, 11 jih nisem mogel," je dejal Izetbegović.

Željka Cvijanović med kandidati za člana predsedstva iz vrst srbskega naroda ni imela resnega tekmeca. Zmagala naj bi z 51,65 odstotka glasov, sledil ji je Mirko Šarović s 36,83 odstotka glasov.

Dodik vendarle premagal Jeleno Trivić

Zmago so v nedeljo razglasili tudi v srbski stranki PDP. Njihova kandidatka Jelena Trivić naj bi namreč, kot so sporočili, postala predsednica Republike Srbske, saj da je prejela 51,2 odstotka glasov. Tako naj bi po njihovem mnenju premagala vodjo največje srbske stranke SNSD in dosedanjega srbskega člana predsedstva BiH-a Milorada Dodika, ki se je na tokratnih volitvah potegoval za predsednika Republike Srbske.

Današnji delni izidi CIK-a pa kažejo, da je Dodik, ki je v nedeljo prav tako razglasil zmago, prejel okoli 30.000 glasov več kot Jelena Trivić in bo tako predsednik Republike Srbske.

Miroslav Dodik. Foto: Reuters
Miroslav Dodik. Foto: Reuters

Komšić prejel več glasov kot Borjana Krišto

V boju za hrvaško mesto v predsedstvu BiH-a je po prvih delnih izidih CIK-a – ti so okoli polnoči temeljili le na preštetih glasovih s slabih 40 odstotkov volišč v Republiki Srbski in slabih 55 odstotkov v Federaciji BiH-a – kazalo na zmago Borjane Krišto iz HDZ BiH, ki so jo podprle vse hrvaške stranke, prejela 51,36 odstotka glasov in tako premagala dosedanjega hrvaškega člana predsedstva Željka Komšića, ki je prejel 48,64 odstotka glasov. "Lahko rečem, da se počutim kot zmagovalka hrvaškega naroda. Če bi bili rezultati drugačni, bi bila lahko največja poraženka Bosna in Hercegovina," je po poročanju Anžina dejala Borjana Krišto.

Po zadnjih podatkih CIK-a, po preštetih 84,75 odstotka glasovih, pa je Komšić prehitel nasprotnico, prejel je 53,61 odstotka glasov, medtem ko je Borjana Krišto prejela 46,39 odstotka glasov.

Komšić, ki ga Hrvati ne sprejemajo kot svojega legitimnega predstavnika, je pričakoval zmago, to bi bila njegova še četrta.

Po besedah kandidatke največje hrvaške stranke v BiH-u Borjane Krišto je hrvaški narod pokazal svojo odgovornost, ko je vložil kandidaturo enega skupnega kandidata. "Želim reči, da je, kar imamo v tem trenutku, to, da rezultati iz vseh kantonov s hrvaško večino kažejo, da imajo HDZ in stranke, zbrane okoli HNS-ja (Hrvaškega narodnega sabora, koalicije hrvaških strank), prepričljivo zmago. To je zmaga hrvaškega naroda v BiH-u," je izjavila in sporočila, da je ona edini kandidat hrvaškega naroda.

Vodja HDZ BiH Dragan Čović pa je poudaril, da brez hrvaškega naroda in Hrvaškega narodnega sabora ne bo mogoče voditi politike v BIH-u. "BiH ima samo eno pot, in to je evroatlantska pot. BiH mora biti organiziran po načelu vseh treh konstitutivnih narodov, te narode pa morajo predstavljati legitimni predstavniki," je dejal.

Tokratne volitve so potekale po stari volilni zakonodaji, ki je že vrsto let razlog za napetosti v državi.

Preobrati in presenečenja na volitvah v BiH-u

Schmidtovo presenečenje na volilni dan

Visoki predstavnik mednarodne skupnosti v BiH-u Christian Schmidt je v nedeljo kmalu po zaprtju volišč sporočil, da je sprejel spremembe volilne zakonodaje, med drugim pri izbiri članov doma narodov parlamenta federacije.

V javnem pismu, ki ga je naslovil na državljane BiH-a, je Schmidt poudaril, da je sprejel odločitve, ki bodo zagotovile, da bo njihov glas upoštevan in da bo spoštovana njihova demokratična volja. Med drugim je pojasnil, da je poenostavil mnogo postopkov in uvedel mehanizme za deblokado in stroge roke, s čimer bo zagotovil delovanje Federacije BiH. "Z današnjimi odločitvami ne bo mogla več nobena stranka ali kdor koli, ki bo izvoljen, imeti entiteto Federacijo BiH za talca. Pričakujem skupna prizadevanja in konstruktivno sodelovanje," je dejal.

Hrvaški premier Andrej Plenković je pozdravil spremembe volilnega zakona Bosne in Hercegovine, delegacija Evropske unije pa je danes sporočila, da gre izključno za odločitev visokega predstavnika.

"Evropska unija v BiH je vzela na znanje odločitev visokega predstavnika Schmidta o spremembah ustave Federacije BiH in volilnega zakona BiH. To je bila izključno odločitev visokega predstavnika. Visoki predstavnik mora izvršna pooblastila (t.i. bonnska pooblastila) uporabljati izključno kot skrajni ukrep proti nepopravljivim nezakonitim dejanjem," so sporočili iz delegacije EU v Sarajevu. Poudarili so, da je krepitev delovanja institucij BiH ključna prednostna naloga BiH na poti v EU, poroča hrvaška tiskovna agencija Hina.

Spremembe, ki jih je uvedel Schmidt, je že v nedeljo zvečer pozdravil hrvaški premier Andrej Plenković. "V tem smo ga ves čas podpirali, potem ko niso uspela pogajanja političnih akterjev v BiH," je prek družbenega omrežja Twitter sporočil Plenković. Hrvaški premier je dodal, da spremembe zagotavljajo politični obstanek Hrvatov v BiH in prispevajo k zagotavljanju njihove legitimne zastopanosti v domu narodov parlamenta Federacije BiH in v vladi te bošnjaško-hrvaške entitete.

Okoli 3,36 milijona volilnih upravičencev je na nedeljskih volitvah izbiralo tri člane predsedstva BiH-a, poslance spodnjega doma parlamenta BiH-a, spodnjega doma parlamenta bošnjaško-hrvaške Federacije BiH-a, parlamenta Republike Srbske, predsednika in dva podpredsednika slednje ter člane skupščin desetih kantonov federacije.

Volitve v BiH-u je nadziralo okoli 60.000 opazovalcev, med njimi skoraj 4000 mednarodnih. Ti so zabeležili več incidentov, nepravilnosti in poskus večje volilne prevare. Koalicija za svobodne in poštene volitve Pod lupo je sporočila, da je prepoznala 65 hujših kršitev volilnega zakona BiH-a.

Rok za objavo končnih in uradnih izidov je 30 dni od dneva volitev. Po objavi uradnih izidov bo sledila druga faza volilnega procesa, v kateri bodo posredno izbirali predstavnike v dom narodov parlamenta BiH-a in Federacije BiH-a ter predsednika in dva podpredsednika te entitete.

Številne nepravilnosti na volitvah v BiH-u