Pašinjan je pred okoli 20.000 podporniki na osrednjem Trgu republike v prestolnici Erevan dejal, da je pripravljen na predčasne volitve, če bodo na to pristale opozicijske stranke v parlamentu.

"Pojdimo na volišča in poglejmo, čigav odstop zahteva ljudstvo," je dejal Pašinjan, ki je bil izvoljen na volitvah konec leta 2018 po mirnih množičnih protestih.

Pašinjan je tudi predlagal referendum glede nove ustave, ki bi ga izvedli v oktobru, navaja ruska tiskovna agencija RIA.

Pred Pašinjanovim nagovorom podpornikov so se na ulicah zbrali njegovi nasprotniki in za kratek čas vdrli v parlament, preden so se razšli, poroča Al Džazira.

V državi se še vedno niso polegle strasti zaradi lanskega spopada z Azerbajdžanom v Gorskem Karabahu, v katerem je bilo na obeh straneh ubitih več tisoč ljudi. V četrtek so v prestolnici vzporedno potekali nasprotni protesti – protivladni, na katerih so udeleženci Pašinjana pozivali k odstopu, in provladni, na katerih so premierju ljudje izražali podporo.

Vojska pozvala Pašinjana k odstopu, predsednik ne žel razrešiti načelnika

Pašinjan je pred dnevi vojsko, ki je pozvala k njegovemu odstopu, obtožil poskusa državnega udara in zahteval razrešitev načelnika generalštaba armenskih oboroženih sil Onika Gasparjana. Predsednik države Armen Sarkisjan je nato sporočil, da ne bo podprl razrešitve. Politične krize ne bodo rešili s pogostimi menjavami ljudmi, je opozoril predsednik v izjavi.

Nekdanji premier Vagen Manukjan, ki ga je opozicija izbrala za morebitnega naslednika Pašinjana, je že večkrat opozoril, da Pašinjan nima več podpore. Policijo in varnostne sile je pozval, naj se pridružijo njihovemu boju.

V spopadih 6000 smrtnih žrtev

Spopadi so med Armenijo in Azerbajdžanom izbruhnili konec lanskega septembra, končali pa novembra z mirovnim sporazumom, s katerim je Armenija prepustila Azerbajdžanu velik del Gorskega Karabaha. V spopadih je bilo na obeh straneh ubitih najmanj 6000 ljudi.

Dogovor za končanje nasilja, pri katerem je posredovala Rusija, je razjezil Armence, opozicija pa premierja, ki ga je podpisal, poziva k odstopu. Pripisuje mu tudi odgovornost za gospodarsko krizo v tej kavkaški državi.