Ruski predsednik Vladimir Putin meni, da so prebivalcem vzhodne Ukrajine kršene temeljne človekove pravice. Foto: Reuters
Ruski predsednik Vladimir Putin meni, da so prebivalcem vzhodne Ukrajine kršene temeljne človekove pravice. Foto: Reuters

Odlok Rusije bo veljal za prebivalce samooklicane Luganske narodne republike in Ljudske republike Doneck, ki sta leta 2014 razglasili samostojnost.

Na odlok se je že odzvala Ukrajina, ukrajinski veleposlanik pri Združenih narodih (ZN) Vladimir Jelčenko bo zahteval sklic zasedanja Varnostnega sveta ZN-a in preprečitev izdaje ruskih potnih listov za prebivalce vzhodnega dela Ukrajine. Dodal je, da je ruski odlok v nasprotju z dogovorom iz Minska, ki ga priznava tudi ZN.

Putina skrbi kršenje človekovih pravic

Na obtožbe Ukrajine se je že odzval ruski predsednik Vladimir Putin, ki je dejal, da si ne želi konflikta z novim ukrajinskim vodstvom, skrbijo pa ga človekove pravice v regiji.

"Ukrajinskemu vodstvu ne želimo povzročati težav, vendar pa toleriranje stanja, v katerem živijo ljudje na območju republik Doneck in Lugans, kjer so jim kršene človekove pravice, že meji na kršitev človekovih pravic. Ne morejo neovirano potovati, ne morejo izvajati svojih osnovnih potreb in pravic. Vprašanje je humanitarne narave," je pojasnil Putin na srečanju ruskih zakonodajalcev in sprožil močan aplavz navzočih.

Konflikt med Ukrajino in proruskimi separatisti se je začel leta 2014, ko si je Rusija po sicer izvedenem referendumu priključila Krimski polotok. V krvavih spopadih na vzhodu Ukrajine je bilo do zdaj ubitih okoli 13.000 ljudi. Foto: MMC RTV SLO/EPA
Konflikt med Ukrajino in proruskimi separatisti se je začel leta 2014, ko si je Rusija po sicer izvedenem referendumu priključila Krimski polotok. V krvavih spopadih na vzhodu Ukrajine je bilo do zdaj ubitih okoli 13.000 ljudi. Foto: MMC RTV SLO/EPA

Porošenko se boji najhujšega scenarija

Ukrajinski zunanji minister Pavel Klimkin je po Twitterju "ukrajinske državljane območij, ki so pod zasedbo Rusije", pozval, naj ne zaprosijo za ruske potne liste.

Odhajajoči zahodni ukrajinski predsednik Petro Porošenko pa je Moskvo obtožil sabotaže mirovnega procesa za rešitev ukrajinske krize. "Dejansko gre za priprave Kremlja na naslednji korak pri agresiji proti naši državi, to je priključitev ukrajinskega Donbasa ali vzpostavitev ruske enklave v Ukrajini," je povedal. Mednarodno skupnost je pozval k preprečitvi "najhujšega scenarija" in zaostritvi sankcij proti Moskvi.

Za nove sankcije proti Rusiji tudi Zelenski

Za okrepitev sankcij in diplomatskega pritiska mednarodne skupnosti na Rusijo se je zavzel tudi novoizvoljeni ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski, ki je na nedeljskih predsedniških volitvah z veliko razliko premagal Porošenka. Ta ukrep je po besedah Zelenskega "nova potrditev resnične vloge Rusije, ki kot agresorska država vodi vojno proti Ukrajini".

Zelenski, ki sicer govori rusko, se zavzema za obnovitev mirovnih pogovorov s separatisti, v katere bi bila vključena tako Rusija kot Zahod. Voditelji Ukrajine, Rusije, Francije in Nemčije so leta 2015 v Minsku podpisali mirovni dogovor, s katerim naj bi končali konflikt na vzhodu Ukrajine, a se spopadi kljub temu nadaljujejo.