Foto: Reuters

Predvolilno dramo so zakuhali kar sami predsedniški kandidati. Njenim prebivalcem ob visoki inflaciji, vedno bolj razširjeni revščini in nemiru na vzhodu države zagotovo ni do smeha. Inflacija v državi je 8,8-odstotna, stopnja brezposelnosti 9-odstotna, povprečna mesečna bruto plača leta 2018 je bila 345 evrov, minimalna mesečna bruto pa 136 evrov. Kot mnogi volivci po Evropi si želijo sprememb, kako naj jih dosežejo? Poskusili so z revolucijo, pred petimi leti so vodenje države zaupali novemu političnemu imenu, a vse zaman.

"Iz postsovjetske države se je Ukrajina začela leviti v vse bolj odprto družbo"

Kot beli dan je jasno nekaj: večina prebivalcev te 44-milijonske države z izjemno rodovitno zemljo in odličnim geopolitičnim položajem, ki povezuje Evropo z Azijo, želi narediti konec korupciji, po podatkih Transparency International je Ukrajina na 120 mestu od 180. A trije vodilni kandidati so tako ali drugače oligarhi ali vsaj povezani z njimi.

Rekordno število kandidatov ...

Na presenečenje mnogih se je na letošnje predsedniške volitve prijavilo rekordnih 44 kandidatov, od katerih jih je nato pet odstopilo. Nekaj več kot 34 milijonov volivcev bo tako izbiralo med 39 predsedniškimi kandidati, pri čemer 12 odstotkov volivcev na volitvah ne bo smelo sodelovati zaradi priključitve Krimskega polotoka Rusiji marca 2014 in razglasitve neodvisnosti dveh pokrajin na vzhodu države Lugansk in Doneck oziroma Luganske narodne republike in Ljudske republike Doneck.

... ki morajo plačati 92.000 dolarjev prijavnine

Vabila na volitve dobili tudi slovenski državljani
Kot smo izvedeli na MMC-ju, so nekateri slovenski državljani, ki so nekoč imeli ukrajinsko državljanstvo, a so se mu odrekli, prejeli vabilo na nedeljske predsedniške volitve. Z ukrajinskega veleposlaništva so se na to informacijo odzvali z zanimanjem in bili pripravljeni odpraviti "tehnično napako". Kot so nam potrdili, živi v Sloveniji 2.543 ukrajinskih državljanov, ki lahko volijo na nedeljskih volitvah. "Po ukrajinski zakonodaji, lahko volijo le državljani Ukrajine, svoje državljanstvo pa dokažejo z veljavnim potnim listom," so zapisali.

Verjetno bi bilo kandidatov še več, a poleg standardnih pogojev, da morajo biti ti stari 35 let, govoriti ukrajinsko, imeti ukrajinsko državljanstvo in živeti v Ukrajini vsaj deset let, so morali položiti tudi depozit v vrednosti 2,5 milijona ukrajinskih grivnij, preračunano, 92.000 ameriških dolarjev oziroma 80.000 evrov. Le tista kandidata, ki se bosta uvrstila v morebitni drugi krog volitev, bosta dobila plačilo povrnjeno.

Kandidat klon

"To vas bo torej stalo 92.000 dolarjev?" je vprašal novinar BBC-ja Jurija Timošenka držeč v roki zeleno knjižico, potrdilo o njegovi kandidaturi. Jurij Timošenko, ki ima na leto nekaj manj kot 10.000 dolarjev prihodka, se mu popolnoma neobremenjeno nasmehne in pritrdilno pokima. Kot pove, si je denar izposodil in ga bo v primeru neizvolitve, v kar močno dvomi, vrnil.

Kritiki so Jurija Timošenka označili za kandidata klona, češ da je vstopil v predsedniško tekmo le zato, da bi zmedel volivce, ki želijo voliti Julijo Timošenko, nekdanjo premierko. Plinska princesa – vzdevek so ji nadeli v času njenega vodenja Združenih energetskih sistemov, ko je postala najbogatejša državljanka Ukrajine ‒ ga obtožuje, da mu je kampanjo plačal nihče drug kot Porošenko, Petro Porošenko, aktualni predsednik Ukrajine.

"Predsednika pozivam, naj na isti način, na katerega je Jurija Timošenka uvrstil na listo predsedniških kandidatov, tudi odstrani in konča to grdo igro," je pozvala Porošenka na enem od televizijskih soočenj; pred dvema tednoma so, po poročanju BBC-ja, policisti aretirali moška s 185.000 dolarji v gotovini. Tožilstvo domneva, da sta bila povezana z Julijo Timošenko, ki naj bi poskusila Jurija podkupiti, da se umakne iz volilne tekme. Ni kaj, napačno oddani glasovi za katerega koli Timošenka že, bodo lahko jeziček na tehtnici nedeljskih volitev.

Služabnik ljudstva:

Po javnomnenjskih raziskavah je bila še decembra lani Julija Timošenko v prednosti pred Porošenkom. Po napovedi, da se v predsedniško tekmo podaja tudi igralec in komik Volodimir Zelenski, ki je zaslovel s televizijsko serijo Služabnik ljudstva (Servant of the People, 2015), v kateri igra učitelja, ki je bil, zanimivo, izvoljen za predsednika Ukrajine, pa je predsedniško tekmo v Ukrajini tik pred zdajci obrnil na glavo. "In to ni šala," je dejal ob napovedi svoje kandidature, s katero je povzročil nemir na političnem podestu, nekako tako kot v Sloveniji premier Marjan Šarec.

Zelenski je po vseh javnomnenjskih raziskavah v visoki prednosti, tako pred Julijo Timošenko kot pred Petrom Porošenkom. Kljub temu politični analitiki ne izključujejo možnosti, da se bosta 31. marca v drugem krogu pomerila "stara znanca" Timošenko : Porošenko.

Putinova priča Vitalij Manski: Putin ni toliko karizmatičen, kot je fanatičen

Julija Timošenko ali v tretje gre rado?

Zmaga na nedeljskih volitvah bi bila za trdoživo Julijo Timošenko (njeno kandidaturo je predlagala stranka Očetnjava) kronanje politične poti, na kateri je bila dvakrat premierka in ravno tolikokrat poraženka na predsedniških volitvah (2010 Viktor Janukovič, 2014 Petro Porošenko) ter najbolj razvpita evropska politična zapornica. Zaradi zlorabe položaja (poslovno je sodelovala tudi z Rusijo) je bila obsojena na sedem let zapora, po dveh letih in pol je bila izpuščena, in to ravno v času druge ukrajinske revolucije Majdan, ki je odnesla proruskega predsednika Viktorja Janukoviča.

58-letnica Ukrajincem obljublja 'novo pot', ki straši staro elito, del katere je ne nazadnje tudi sama. Med njenimi političnimi sponzorji letošnje predsedniške kampanje naj bi bil tudi oligarh Igor Kolomojski, ki ji je pred devetimi leti obrnil hrbet. Mnogi menijo, da bi bila med vsemi kandidati edina, ki bi se lahko zoperstavila ruskemu predsedniku Vladimirju Putinu.

Kot pravijo njeni tesni sodelavci, se je med prestajanjem zaporne kazni spremenila, postala je bolj naravnana k ciljem. Tako v primeru zmage napoveduje obnovo 'veličastne Ukrajine' ter 'sreče in dostojanstva ljudi'. To bi dosegla s spremembo ustave ter reformo davkov in nepremičnin.

Ceno zemeljskega plina bi znižala za polovico

Julija Timošenko že tretjič kandidira za predsednico Ukrajine. Foto: Reuters

Kot ena ključnih predvolilnih obljub pa je znižanje cen zemeljskega plina, in to za polovico. Obljuba, ki je izvedljiva le z dogovorom z Moskvo ... Na svojih shodih podpornikom celo plačuje 3,2 evra, če se legitimirajo in podpišejo peticijo za znižanje cen energentov, kar pa naj bi bila v Ukrajini ustaljena praksa, poroča Spiegel.

Zaradi izjav, kot je ta, da poskuša vlada "sistematično depopularizirati Ukrajino", in primerjave zdravstvenega sistema z genocidom, jo nekateri označujejo za nekompromisno in radikalno populistko, ki razdvaja politično telo. Rada omenja besedo 'kanzlerrepublik', ki se navdihuje po nemški kanclerki Angeli Merkel in bi po njenih besedah Ukrajini prinesla stabilnost in močno vodjo.

Ko je februarja prepričevala delegacijo evropskih gospodarstvenikov v Kijevu, zakaj sploh želi kandidirati, se je po enournem govoru vrnila na oder in ironično dejala: "Kot prvo, ne jem majhnih otrok. In kot drugo, ne ravnam neracionalno."

Porošenko obljublja članstvo v Natu in EU-ju

Petro Porošenko rad poudarja, da je vrhovni poveljnik vojaških sil, spet po drugi strani politične glasove nabira z obiskovanjem sakralnih objektov. Foto: Reuters

Vprašanje pa je, koliko so od revolucij utrujeni Ukrajinci pripravljeni na novo revolucijo? Od nasilnih protestov leta 2014 na trgu Majdan (Trg neodvisnosti v Kijevu) so upali, da so zatrli korupcijo in bele ovratnike. Za predsednika so taktično izvolili kralja čokolade, milijonarja oziroma oligarha Petra Porošenka. "Če ima denar, zagotovo ne bo kradel nam," so si mislili, podobno kot ameriški volivci ob izvolitvi Trumpa.

Prozahodni "predsednik Majdana" jim je ob zmagi govoril, kar so želeli slišati; da bo zajezil korupcijo, da bo celo prodal svoj imperij, da ne bi prišlo do konflikta interesov, in končal vojno na vzhodu države v dveh tednih. Nič od tega se ni zgodilo. Nič od tega ni izpolnil. Res pa je nekaj, Porošenku je uspelo to, kar prejšnjim voditeljem ni: podpisal je pridružitveni sporazum Ukrajine k EU-ju, za ukrajinske državljane je odpravil vizume, z ZDA pa podpisal pogodbo o oborožitvi ukrajinske vojske. Volivcem zdaj obljublja priključitev k Zvezi Nato in članstvo v EU-ju leta 2024.

Nabiranje političnih glasov v Cerkvi

Foto: Reuters

A njegov najbolj taktičen korak do zdaj je bilo zagotovo priznanje samostojne Ukrajinske pravoslavne cerkve, ki se je po 300 letih ločila od Ruske pravoslavne cerkve. Čeprav se rad pohvali, da je poveljnik oboroženih sil ‒ zelo rad se fotografira postavljen ob četi vojakov, v predvolilnem obdobju pa je v nekaterih regijah celo začasno razglasil vojaške zakone ‒, v svoji kampanji po drugi strani obiskuje sakralne objekte in katedrale. "Cerkev instrumentalizira v politične namene," mu očitajo nasprotniki, ki se zavedajo, da bi mu ravno to lahko pomagalo pri zmagi.

Afera preprodaje ruskega orožja

A Porošenko, ki letos kandidira kot neodvisni kandidat, se je februarja letos znašel v aferi, v kateri mu ne more pomagati niti sloviti Paul Manafort, s pomočjo katerega je leta 2014 porazil Julijo Timošenko, in ki je bil pred dnevi v ZDA obsojen na 47-mesečno zaporno kazen zaradi bančnih prevar in davčnih utaj v zvezi z denarjem, ki ga je zaslužil s svetovalno dejavnostjo proruskim politikom v Ukrajini (in nato še na 43-mesečno zaporno kazen zaradi neprijavljenega lobiranja za tuje interese v ZDA).

V afero je vpleten nekdanji Porošenkov poslovni partner in namestnik predsednika ukrajinskega sveta za nacionalno varnost Oleg Gladki, čigar sin Igor Gladki naj bi ukrajinski vojaški industriji po zasoljenih cenah prodal pretihotapljeno rusko orožje. Porošenko je Gladkega odpustil, preiskovalna komisija preverja dejstva. Kako resne bodo posledice afere, bo vidno že čez nekaj ur.

Sproščeni Zelenski, služabnik ljudstva

Med kandidati, ki bi se lahko pomerili v drugem krogu, je sicer tudi nekdanji minister za obrambo Anatolij Gričenko, ki nagovarja domoljubne volivce. Pa Roman Nasirov, visokopozicioniran davčni uradnik, ki je bil zaradi novega protikorupcijskega zakona priveden celo pred roko pravice, a kot kaže zaman.

Najbolj nenavaden kandidat pa je zagotovo 41-letni igralec Volodimir Zelenski, ki je sicer po poklicu diplomirani pravnik, a se s tem poklicem ni nikoli ukvarjal. Ljudem je všečen, ker je, v nasprotju s Porošenkom, nekonvencionalen, sproščen, oblečen v kavbojke in majico, z volivci pa komunicira prek družbenih omrežij. Zelenski obljublja Ukrajini mir, zajezitev korupcije ‒ tako kot Porošenko pred petimi leti. Nekoliko več svobode si je kandidat brez politične prtljage dopustil pri razmisleku o uvedbi bolj neposredne demokracije, ki bi, tako kot v Švici, prinesla več referendumov. Tako je že napovedal, da bi morali državljani o vprašanju priključitve k Natu in EU-ju odločati na referendumu.

Ukrajino bi približal Rusiji

Ruska vojaška vaja na Krimu pred volitvami v Ukrajini

Morda je zanimivo tudi to, da se je rusko govoreči igralec judovskega rodu, ki je svojo predsedniško kandidaturo najavil v brezhibni ukrajinščini, zavzel za odpravo prepovedi, po kateri ruski umetniki ne smejo nastopati v Ukrajini, in kritiziral vse, ki ponižujejo tiste, ki v Ukrajini ne govorijo ukrajinsko.

Najbolj goreči podporniki kandidata, ki ga je, kako ironično, za kandidaturo predlagala politična stranka Služabnik ljudstva (Servant of the People), so tako v rusko govorečih vzhodnih regijah, ki imajo občutek, da jih je Porošenkova "ukrainizacija" pustila na cedilu ‒ v mestu Lvov so recimo prepovedali tako rusko kulturo kot ruske medije. Ob tem je zanimivo, da geopolitični položaj države narekuje prozahodni, ukrajinsko govoreči del Ukrajine, gospodarstvo države pa sloni na industrijskem vzhodu, kjer živi večinoma rusko govoreče prebivalstvo. Volivci tako upajo, da bo neobremenjeni Zelenski izvedel potrebne reforme in zadane obljube po Majdanu, ki niso bile nikoli uresničene.

Marsikdo pa si je postavil vprašanje, zakaj je Zelenski sploh kandidiral, kdo ga podpira in predvsem, kakšna je njegova politična agenda?

Oligarh proti oligarhu

Ukrajinski predsednik Petro Porošenko iz oči v oči s takratnim guvernerjem Dnipropetrovske regije 25. marca 2015. Kot kaže, je predsedniška kampanja razkazovanje mišic obeh oligarhov na fotografiji. Foto: EPA

Odgovor naj bi se znova skrival v imenu enega izmed najbogatejših Ukrajincev ‒ Igorja Kolomojskega, nekdanjega guvernerja pokrajine Dnipropetrovsk, ki je že zanikal financiranje kampanje tako Timošenkove kot Zelenskega. Nekateri ugibajo, da naj bi tako v ozadju pravzaprav potekal boj med oligarhoma Kolomojskim in Porošenkom, obema "težkima" po 1,3 milijarde dolarjev, a to so seveda le ugibanja …

Kolomojski je med drugim tudi lastnik medijske hiše 1+1 Media Group z osmimi televizijskimi kanali, na enem od njih se vrti tudi serija Služabnik ljudstva, in je velik podpornik kampanje Zelenskega. Ko so ga novinarji vprašali, kdo bi bil boljši predsednik, Zelenski ali Timošenko, jim je odvrnil: "Verjamem, da je, čeprav (op. p., Julija Timošenko) ne sodi med mlajšo generacijo političark, oseba, ki je šla čez vodo in ogenj, ki je padla in zrasla … Zagotovo bi bila boljša, a prostor moramo narediti mladim."