Hrvaški strokovnjaki z zagrebške fakultete za gradbeništvo so v sodelovanju z evropskimi kolegi pripravili pet različic ocene škode, izbrali pa so tisto, za katero menijo, da je najbolj realna. Ocenili so, da je škode za približno 42 milijard kun, je na hrvaški televiziji (HTV) pojasnil Štromar.

Potrdil je, da se končuje priprava posebnega zakona za popotresno obnovo. Med drugim je povedal, da bodo začeli graditi stanovanjske bloke za tiste, ki so morali zaradi potresa zapustiti svoje domove. Ko bodo ljudem zagotovili vrnitev v njihove obnovljene domove, bodo stanovanja namenili za namestitev študentov.

Za sredstva bodo zaprosili EU in Svetovno banko

Po obnovi stanovanjskih objektov bodo sledila obnovitvena dela na šolah, bolnišnicah in drugih ustanovah. Denar za popotresno obnovo bodo delno zagotovili iz državnih rezerv, za pomoč bodo zaprosili Evropsko unijo in Svetovno banko, predvidena pa je tudi donatorska konferenca, je še povedal minister.

Predvidevajo, da bo prenova mesta potekala več desetletij. Največ škode je v središču mesta, kjer so številne stavbe starejše od sto let. Poleg stanovanjskih poslopij so to številne ustanove z neprecenljivo kulturno in zgodovinsko vrednostjo.

Številni Zagrebčani so jezni na mestno upravo na čelu z županom Milanom Bandićem, saj nekateri med njimi niti mesec dni po potresu še nimajo plina in tople vode, predvsem zaradi uničenih dimnikov. V središču mesta tudi še niso odstranili vseh ruševin.