V središču Barcelone je bilo napeto med (katalonsko) policijo in protestniki. Foto: Reuters
V središču Barcelone je bilo napeto med (katalonsko) policijo in protestniki. Foto: Reuters

Španski premier Pedro Sánchez in katalonski voditelj Quim Torra sta se v četrtek sicer zavezala k "učinkovitemu dialogu", kljub temu pa je prišlo do protivladnih protestov, ki naj bi se še okrepili.

Čez dan so protestniki zaprli več kot 20 cest. Proteste koordinira, kot poroča BBC, radikalna skupina, Odbori za zaščito republike. Na eni od cest ob obali so protestniki sedeli na tleh z rokami v zraku, policija pa jih je odvlekla.

Petkovo zasedanje vlade se je zgodilo točno leto po tem, ko je vlada sklicala predčasne volitve v Kataloniji, kar so skupine, ki zagovarjajo neodvisnost, dojele kot provokacijo.

Ob začetku zasedanja je bilo v središču Barcelone med policijo in protestniki napeto. Ko so policisti v protiizgredni opremi odstranjevali zaporo ene od glavnih ulic, so nanje protestniki metali različne predmete. Policija je v bližini okoli 1.000 protestnikom preprečevala, da pridejo bliže.

Prijetih je bilo osem ljudi. Regionalna policija, Mossos d'Esquadra, je sporočila, da je en človek pridržan zaradi materialov, ki bi jih lahko uporabil za izdelavo eksplozivne naprave.

Odbori za zaščito republike so podpornike pozvali, naj obkrožijo poslopje, kjer se je sestala vlada.

Medtem se je ob železniški postaji Franca zbralo več tisoč ljudi, ki so mirno protestirali. Nekateri so imeli transparente z napisom "Okupacijske sile, ven".

Vplivno združenje Katalonska nacionalna skupščina (ANC), ki je v zadnjih letih organiziralo več množičnih zborovanj za neodvisnost Katalonije, pa je pozvalo podpornike, naj v Barcelono pridejo z avtomobili, da bi zaprli mesto.

Vlada je na današnjem zasedanju potrdila 22-odstotno povišanje minimalne plače v Španiji s 736 na 900 evrov, kar se bo uveljavilo z januarjem. To pomeni, da se bo minimalna plača v tej državi spremenila z ene najnižjih v eno najvišjih v Evropi. Vlada je potrdila tudi povišanje plač javnih uslužbencev, napovedala pa je tudi vlaganja v že dolgo zahtevane infrastrukturne projekte v Kataloniji, kjer živi okoli 7,5 milijona ljudi.

Tokratno zasedanje španske vlade v Barceloni naj bi Kataloncem sporočalo, da si v Madridu prizadevajo za boljše življenje v tej pokrajini. Foto: Reuters
Tokratno zasedanje španske vlade v Barceloni naj bi Kataloncem sporočalo, da si v Madridu prizadevajo za boljše življenje v tej pokrajini. Foto: Reuters

V Kataloniji burno že več kot leto dni
V Kataloniji je 1. oktobra 2017 potekal referendum o neodvisnosti, ki jo je regionalna vlada konec tistega meseca tudi razglasila. Špansko ustavno sodišče pa je referendum označilo za nezakonitega, vlada v Madridu pa je nato uvedla neposredno vladavino v Kataloniji, ki ji je začasno odvzelo avtonomijo.

Takratni katalonski voditelj Carles Puigdemont je po neuspešni razglasitvi neodvisnosti pobegnil v Belgijo, Španijo pa so zapustili tudi drugi katalonski voditelji.
Vrhovno sodišče je sicer medtem preklicalo evropske naloge za aretacijo Puigdemonta in pet njegovih pomočnikov, ne pa tudi obtožb, kar pomeni, da jim še vedno grozijo aretacije, če se vrnejo v Španijo.

Medtem je v zaporu devet nekdanjih katalonskih voditeljev, in sicer zaradi upora in drugih obtožb, povezanih z referendumom o neodvisnosti.

Novi protesti na ulicah Barcelone