Stoltenberg označuje vojaško zavezništvo kot ključno za evropsko varnost. Foto: Reuters

Stoltenberg je to izjavil pred zasedanjem zunanjih ministrov članic Nata, ki so se v Bruslju sestali pred srečanjem voditeljev članic 3. in 4. decembra v Londonu. Priprave na decembrski vrh potekajo v senci kritik francoskega predsednika Emmanuela Macrona, ki je Nato označil za "možgansko mrtvo" zavezništvo.

Generalni sekretar zavezništva je sicer že v torek poudaril, da gre naslednji teden v Pariz k Macronu s sporočilom, da EU po brexitu ne bo mogel varovati Evrope, tako da čezatlantska vez ostaja ključna za evropsko varnost. Svoja sporočila je zdaj še podkrepil z opozorilom, da bi oddaljevanje od ZDA Evropo razdelilo.

Zunanji ministri članic Nata se bodo dogovorili tudi, da vesolje postane peta operativna domena, poleg kopnega, zraka, morja in kibernetike. Stoltenberg sicer obljublja, da bo pristop Nata obramben in da ne bo oboroževanja vesolja, temveč da gre za zagotavljanje ustrezne komunikacije, navigacije in prenosa podatkov v miru, krizi in konfliktih, za kar so vesolje in sateliti ključni.

Vzhodnoevropske države dober odnos z ZDA kot njihovo ključno zaveznico razumejo kot bistveno zaščito pred Rusijo, zato so Macronove izjave o potrebi po vojaško samostojni Evropi in osvežitvi strateškega dialoga z Rusijo zanje še posebej problematične.

Stoltenberg, ki poudarja, da je Nato edina platforma, na kateri se Severna Amerika in Evropa srečujeta in usklajujeta na dnevni ravni, je pozdravil pobudo nemškega zunanjega ministra Heika Maasa glede reformiranja zavezništva. Maas je v odzivu na Macronove kritike predlagal vzpostavitev odbora strokovnjakov, ki bi pripravil predloge reform zavezništva.

Macron je bil v pogovoru za britanski tednik Economist ob oceni, da smo priča "možganski smrti Nata", kritičen zlasti do neusklajenosti evropskih zaveznic tako z ZDA kot s Turčijo v primeru turške ofenzive v Siriji, kar je po njegovih besedah s strateškega in političnega vidika za Nato ogromen problem.

Osrednja tema v Londonu, kjer bodo sicer obeležili 70. obletnico zavezništva, bo pravična delitev bremen. Lanski julijski vrh so zaznamovali očitki ameriškega predsednika Donalda Trumpa o domnevno preskromnih vojaških proračunih preostalih zaveznic. V Natu sicer še pripravljajo poročilo o osveženih podatkih o vojaških izdatkih na podlagi nacionalnih načrtov zaveznic, ki ga bodo obravnavali voditelji.