ZDA in Nato so Rusijo večkrat obtožile kršenja pogodbe. Foto: Reuters

Generalni sekretar zavezništva Jens Stoltenberg je ob tem znova zatrdil, da Nato noče nove oboroževalne tekme, rusko ponudbo moratorija pa je zavrnil kot povsem neverodostojno.

Potekla je veljavnost pogodbe o prepovedi jedrskih raket srednjega dosega (INF), ki so jo leta 1987 podpisale ZDA in Rusija. Washington se je za odpoved pogodbe odločil, ker po njegovem mnenju Moskva razvija rakete, ki kršijo njena določila. V Moskvi to zanikajo, za odgovornost pa krivijo Washington.

Slovenija obžaluje konec pogodbe INF
Slovenija obžaluje konec pogodbe INF, je tvitnilo zunanje ministrstvo. "Slovenija je zavezana k ohranitvi in krepitvi učinkovitega mednarodnega nadzora nad oborožitvijo, razoroževanju in neširjenju orožij za množično uničevanje. Obžalujemo konec pogodbe o raketah srednjega dosega INF zaradi nespoštovanja zavez s strani Rusije," so v odzivu na propad pogodbe zapisali na MZZ. Dodali so še povezavo do skupne izjave članic Nata, v kateri odgovornost za propad pogodbe pripisujejo izključno Rusiji.

Pogodbo sta 8. decembra 1987 sredi pogovorov o jedrski razorožitvi in nadzoru oborožitve podpisala takratni ameriški predsednik Ronald Reagan in zadnji voditelj Sovjetske zveze Mihail Gorbačov. Z njo sta želela preprečiti obstoj raket, ki bi evropska ali ruska mesta dosegle z malo ali nič opozorilnega časa.

INF prepoveduje vse kopenske jedrske rakete in objekte za njihovo izstrelitev z dosegom med 500 do 5.500 kilometrov. Ne prepoveduje pa tovrstnih raket, ki jih je mogoče izstreliti z morja ali iz zraka. Doseg raket potrjuje, da je šlo za pogodbo, ki je namenjena predvsem obvarovanju Evrope, kar pomeni, da je bil INF bolj v korist Zahoda kot Rusije, ki je prevzela nasledstvo Sovjetske zveze.

Po vnovičnem zaostrovanju napetosti med ZDA in Rusijo – zlasti zaradi ukrajinske krize – se je začela krepiti tudi oboroževalna tekma. Rusija je začela krepiti svoje raketne zmogljivosti in razvijati novo, zmogljivejše tovrstno orožje.

Pogodbo sta 8. decembra leta 1987 podpisala Ronald Reagan in Mihail Gorbačov. Foto: Reuters

Sporen je postal nov raketni sistem 9M729, ki lahko nosi tudi jedrske konice. Po navedbah Rusije naj te rakete ne bi bile sporne, saj da imajo maksimalni doseg 480 kilometrov. A Američani skupaj z Natom na drugi strani predvidevajo, da imajo rakete doseg vsaj 2.600 kilometrov.

Stoltenberg je ob tem izpostavil, da ne bodo hiteli v izvajanje teh ukrepov, ki vključujejo v glavnem vaje, obveščevalne dejavnosti in konvencionalne zmogljivosti.

"Nočemo nove oboroževalne tekme," je znova zatrdil. Ponovil je tudi, da zaveznice na evropskih tleh ne nameravajo nameščati novih jedrskih raket in da to počne le Rusija.

Generalni sekretar meni, da se je oboroževalni tekmi še mogoče izogniti, če bo Rusija spremenila svoje obnašanje. Še vedno verjame, da je z Rusijo mogoče doseči dogovor o nadzoru nad oboroževanjem in da bodo dolgoročno v Moskvi spoznali, da je učinkovit nadzor nad oboroževanjem tudi v njenem interesu, kot je to spoznala v hladni vojni.

Prve obtožbe na Rusijo, da krši pogodbo INF-ja, je Washington na Rusijo naslovil leta 2014. Rusija je obtožbe redno zavračala, zgodilo pa se ni nič vse do 20. oktobra lani, ko je predsednik ZDA Donald Trump razglasil, da bo odstopil od pogodbe INF.

Potekel šestmesečni rok

ZDA so jo formalno suspendirale 1. februarja letos, s čimer je začel teči šestmesečni "odpovedni" rok, da Rusija odpravi kršitve ali pa pride do dokončnega "pokopa" pogodbe. A ker je Rusija enako odgovorila že naslednji dan, 2. februarja, je bila usoda INF-ja zapečatena.

Ruski predsednik Vladimir Putin je od pogodbe uradno odstopil s podpisom ustreznega zakona 3. julija letos, za ZDA pa je pogodba uradno mrtva z današnjim dnem.

Opozorila pred novo oboroževalno tekmo

"Izgubili smo dragoceno zavoro za jedrsko vojno, saj se bo zdaj verjetno povečala grožnja z balističnimi izstrelki," je konec veljavnosti pogodbe INF komentiral generalni sekretar Združenih narodov Antonio Guterres in strani pozval, da najdejo "novo skupno pot za mednarodni nadzor orožja".

Nekateri strokovnjaki pa opozarjajo, da bi lahko prenehanje pogodbe vodilo v novo oboroževalno tekmo med ZDA, Rusijo in Kitajsko.

Zveza Nato se je jasno postavila na ameriško stran in izpostavila, da bo odziv na ruska tveganja "odgovoren in umerjen" ter da so se dogovorile za uravnotežen, usklajen in obramben sveženj ukrepov.

Nato: Položaj je nevdržen

Rusija tudi danes še naprej krši pogodbo INF, zato začne veljati odločitev ZDA za odstop od pogodbe, kar zaveznice popolnoma podpirajo, so zapisale članice Nata v skupni izjavi. "Položaj, ko ZDA pogodbo spoštujejo, Rusija pa ne, ni vzdržen," so dodale. Rusija "nosi izključno odgovornost za propad pogodbe", poudarjajo zaveznice in obžalujejo, da v Moskvi niso pokazali pripravljenosti navrnitev k spoštovanju mednarodnih obveznosti.

Ameriški državni sekretar Mike Pompeo je v Bangkoku ponovil obtožbe na račun Rusije, da je do odpovedi pogodbe prišlo, ker jo je Rusija namerno kršila. "Rusija je sama kriva za konec te pogodbe," je poudaril na zasedanju zunanjih ministrov Združenja držav Jugovzhodne Azije
(Asean).

Moskva: Zavezništvo je večkrat prekršilo obljube

Namestnik ruskega zunanjega ministra Sergej Rjabkov pa je pozval ZDA, naj kljub temu, da jih določila pogodbe INF ne zavezujejo več, uvedejo moratorij na nameščanje spornih raket. "Ta moratorij bi bil primerljiv s predlogom ruskega predsednika Vladimirja Putina, da če ZDA ne bodo nameščale teh raket v določenih regijah, potem se bo tega vzdržala tudi Rusija," je dejal Rjabkov.

Je pa izrazil dvom, da zveza Nato ne bo namestila jedrskih raket srednjega dosega v Evropi. "Doslej so nam članice Nata zagotavljale, da ni nobenih načrtov glede morebitnega nameščanja tovrstnih jedrskih naprav. Ampak teh zagotovil ne moremo imeti za samoumevne. Zavezništvo je že večkrat prekršilo lastne obljube in spremenilo svoje načrte," je dejal Rjabkov.