Carles Puigdemont med govorom v Mestnem muzeju Ljubljana, kjer so ga prisotni Katalonci in podporniki pozdravili s stoječim aplavzom. Foto: BoBo
Carles Puigdemont med govorom v Mestnem muzeju Ljubljana, kjer so ga prisotni Katalonci in podporniki pozdravili s stoječim aplavzom. Foto: BoBo

Kot je dejal v uvodu, je nameraval obiskati Slovenijo, tik preden so ga v Nemčiji aretirali, ob tem pa izrazil veliko hvaležnost posameznim slovenskim politikom, izpostavil je Iva Vajgla, za vso pomoč in podporo. "Slovenija se je vedno borila za demokracijo in svobodo. Vesel sem, da sem tu. Nisem prvič. Tu sem bil tudi julija 1991, v zelo posebnem trenutku za Slovenijo, bil sem priča procesu, bil sem tu in opazoval vaša prizadevanja za svobodno državo, vaše sanje o priključitvi EU-ju."

Nekdanji predsednik Katalonije je bil eden od glavnih pobudnikov referenduma o neodvisnosti te regije, ki so ga izvedli 1. oktobra 2017, na katerem so volivci podprli neodvisnost, še isti mesec je katalonski parlament sprejel resolucijo o ustanovitvi Katalonije. Madrid je nato Puigdemonta in njegovo vlado odstavil in vzpostavil neposredni nadzor v Kataloniji, Puigdemont pa se je skupaj z več nekdanjimi ministri pred pregonom zatekel v Belgijo, kjer biva še danes. Kot smo poročali, je špansko vrhovno sodišče v ponedeljek odločilo, da ima nekdanji katalonski voditelj pravico kandidirati na evropskih volitvah 26. maja. Predtem je španska volilna komisija odločila, da Puigdemont, Comin in Ponsatijeva ne smejo kandidirati. Sodišče je razsodilo, da ni nobenih razlogov, da bi jim prepovedali sodelovati na volitvah, pravica kandidirati na volitvah je "temeljna pravica", ki jo ustava priznava vsem španskim državljanom, pobeg iz države pa ne more biti razlog za to, da se ta pravica ukine.

Skupaj z njim sta prišla v Ljubljano tudi dva člana njegove nekdanje katalonske vlade, Clara Ponsati in Antoni Comin. Kot je dejala Ponsatijeva, ki prav tako kandidira na listi več katalonskih strank Svobodni za Evropo, bodo imeli Katalonci, če bo Puigdemont izvoljen, glas v jedru evropskih institucij.
Skupaj z njim sta prišla v Ljubljano tudi dva člana njegove nekdanje katalonske vlade, Clara Ponsati in Antoni Comin. Kot je dejala Ponsatijeva, ki prav tako kandidira na listi več katalonskih strank Svobodni za Evropo, bodo imeli Katalonci, če bo Puigdemont izvoljen, glas v jedru evropskih institucij. "To bo zelo pomemben korak naprej za nas, da se bomo lahko izražali in da bomo zahtevali odgovornost evropskih institucij za demokracijo v Kataloniji," je dejala za STA. Foto: BoBo

Zakaj neodvisna Katalonija?
V svojem nagovoru v Ljubljani je 56-letni politik po lastnih besedah želel pojasniti, zakaj želijo biti Katalonci neodvisna država, kar želijo doseči na nenasilen način. Po njegovih besedah je nemogoče razumeti, kaj se dogaja, če krizo opazujemo skozi razumevanje tradicionalnih, nacionalističnih revolucij v 19. in 20. stoletju. "Skozi ta očala je nemogoče razumeti, zakaj smo se Katalonci oktobra 2017 odločili za zapleteno pot do neodvisnosti."

Milan Brglez, Carles Puigdemont in Ivo Vajgl ob prihodu v Mestni muzej Ljubljana. Foto: BoBo
Milan Brglez, Carles Puigdemont in Ivo Vajgl ob prihodu v Mestni muzej Ljubljana. Foto: BoBo

"Za neodvisnost se borimo, ker želimo zgraditi drugačno demokratično državo, z drugačnim odnosom med oblastjo in državljani oz. družbo in z drugačno vlogo državljanov v moderni, mirni demokraciji. To je naš jasen cilj." Kot je poudaril, so vse pretekle industrijske revolucije vodile v spremembe ideologij in reorganizacijo oblasti. Boj za delavske pravice je posledica prve industrijske revolucije, fašizem, nacizem, komunizem so posledica druge industrijske revolucije. Vse industrijske revolucije so spremenile družbe, družbene spremembe pa so vodile v politične spremembe. Dozdajšnje revolucije so, med drugim, privedle tudi do družbene neenakosti, kar je posledica neenake delitve ugodnosti in napredka. Napredka nikoli niso bili deležni vsi, je poudaril in navedel, da polovica človeštva živi z manj kot petimi dolarji na dan.

Smo v novi industrijski revoluciji, ki bo prav tako kot prejšnje privedla do družbenih in političnih sprememb, ki bodo vplivale na našo organiziranost. "Prva stvar, ki jo moramo vedeti, je, da je glavno tveganje danes sveta regresija demokracije po svetu, vzpon avtoritarizma in močnega političnega voditeljstva kot tudi krepitev nacionalizma, po navadi imenovanega patriotizem, kot odgovor na naraščanje strahu."

Po poročilu House of Freedom, ki ga je navedel, se je lani demokracija 30. zaporedno leto zmanjšala. Stopnja demokracije upada. "Jasno je, da imamo težave z mlajšimi generacijami. 60 odstotkov tistih, rojenih v 50. letih, meni, da je ključno, da živimo v demokratično urejeni družbi. Z njimi se strinja manj kot 45 odstotkov tistih, ki so rojeni v 80. letih." Isto poročilo hkrati razkriva, da se povečuje število državljanov, ki imajo raje močnega političnega voditelja, ki ne da veliko na parlament in volitve. Po mnenju Puigdemonta je eden izmed razlogov za zmanjševanje demokracije in porast nacionalizma oddaljenost oblasti od državljanov. Četrta industrijska revolucija bo močno vplivala na vse.

Odhajajoči evropski poslanec Vajgl (Alde/DeSUS) je bil zelo kritičen do odnosa večine evropskih držav do vprašanja Katalonije. Foto: BoBo
Odhajajoči evropski poslanec Vajgl (Alde/DeSUS) je bil zelo kritičen do odnosa večine evropskih držav do vprašanja Katalonije. Foto: BoBo

"Uveljavljen koncept identitete in državljanstva je v krizi, država, ki temelji na konceptu naroda, se počuti ogrožena. Koncept države iz 19. stoletja temelji na ideji: en narod, en jezik, ena kultura. Danes, v globaliziranem svetu, v multikulturni in večjezični družbi, se zdi ta ideja smešna. Še vedno pa ta koncept vpliva na pravico do državljanstva."

Poudaril je, da tehnološki napredek prinaša tudi večjo angažiranost državljana, ki želi dejavno sodelovati v družbi in ki želi udejanjati svoje želje. V ta namen se organizirajo tudi sami, ločeno od oblasti. Kot je prepričan, je treba demokracijo umestiti v ta nov, spremenjen kontekst. Treba je oblikovati nove standarde vladanja, ki bodo povečali svobodo, varnost in spoštovanje človekovih pravic. Izziv je upreti se avtoritarnim načinom vladanja, in sicer tako, da so državljani informirani in izobraženi ter imajo na voljo orodja, s katerimi je vgrajeno njihovo trajno sodelovanje v sprejemanje politik. Vsaka odločitev mora predstavljati odraz državljanov. Predstavniška demokracija tega ne zagotavlja, potrebna je participativna demokracija, je prepričan Puigdemont. "Vlade se morajo spremeniti, se izboljšati. Vlade so potrebne, pravila so potrebna. Toda vlade morajo biti odraz volje ljudstva."

Vprašanji identitete in državljanstva potrebujeta prevetritev, je prepričan Puigdemont. "Ideja državljanstva, ki še vedno temelji na kriterijih zemlje (kje si rojen) ali krvi (državljanstvo očeta ali matere) ni več zadostno ...(/...) Pravica državljanstva mora biti ločena od vprašanje identitete: v naši družbi imamo lahko več identitet znotraj enega državljanstva.

Carles Puigdemont

V to razmišljanje je znova vpletel tudi vprašanje neodvisnost Katalonije. "Naš cilj pri boju za neodvisnost, pri čemer se spoprijemamo tudi z resnimi posledicami, nekaterim med nami grozi ječa, drugi živimo v eksilu, ločeno od družin, je, da želimo izboljšati našo demokracijo, da bo bolje služila državljanom. To se mora zgoditi v evropskem okviru. Katalonski boj, način, kako smo organizirali referendum, je pravi način, ki ga mora EU izboljšati."

Ob koncu je poudaril, da podatki o najuspešnejših državah na svetu kažejo, da so med njimi številne majhne države. "Majhno je boljše. Državljani teh držav se bodo lažje spopadli z izzivi prihodnosti." Med temi izzivi je navedel mir, svobodo, spoštovanje človekovih pravic, socialni napredek, boj proti podnebnim spremembam.

Rupel znova izrazil podporo katalonskim prizadevanjem
Zbrane je nagovoril tudi Dimitrij Rupel, ki je med izvedbo katalonskega referenduma vodil mednarodno skupino opazovalcev referenduma, v katerem je bilo 33 državnih in evropskih poslancev iz 17 držav. "Katalonija me je močno spomnila na Slovenijo v letih 1990, 1991. Referendum leta 2017 je v mojem razmišljanju ponovitev dogodkov iz Slovenije. Kritičnosti narave dogodkov sem se zavedel, ko sem obiskal volišča in videl uničenje, ki ga je izvedla policija. Ko sem govoril z žrtvami policijskega nasilja. Res so bile razmere napete. Toda prevladala je evforija. Občutek je bil, da sem res prisoten tam v pomembnem, celo zgodovinskem trenutku. Bil sem počaščen, da sem tam." Kot je dejal, so se stvari pozneje zelo zapletle in šle v nepravo smer, zaradi česar je sam podvomil o nasvetu, ki ga je dal katalonskim politikom. Ponovil jim je nasvet, ki ga je sam v času slovenskega osamosvajanja dobil od takratnega ameriškega državnega sekretarja, da je treba "narediti dejstva". "Imate pravičen cilj, imate pravi cilj, vaši argumenti so nedotakljivi, mimo tega ne moremo," je ohrabril katalonska prizadevanja za neodvisnost.

V komentarju na izid španskih volitev je Puigdemont dejal, da je prišel čas za koalicijske vlade, kajti sicer se bo nestabilnost nadaljevala, to pa bo pomenilo tudi, da se ne bo reševalo katalonsko vprašanje in ne bo dialoga, ki je po njegovem mnenju ključen za prihodnost. Foto: BoBo
V komentarju na izid španskih volitev je Puigdemont dejal, da je prišel čas za koalicijske vlade, kajti sicer se bo nestabilnost nadaljevala, to pa bo pomenilo tudi, da se ne bo reševalo katalonsko vprašanje in ne bo dialoga, ki je po njegovem mnenju ključen za prihodnost. Foto: BoBo

Puigdemont je prišel v Slovenijo na pobudo Vajgla in nekdanjega predsednika Milana Kučana, ki pa se danes srečanja zaradi drugih obveznosti ni udeležil. Nagovora Puigdemonta so se med drugim udeležili tudi Spomenka Hribar, Tine Hribar, Veno Taufer, Iztok Simoniti, Anton Bebler in kandidat SD-ja za evropskega poslanca Milan Brglez.

Tine in Spomenka Hribar ob obisku Puigdemonta

Puigdemontu sta med drugimi prisluhnila tudi filozof Tine Hribar in filozofinja, sociologinja in publicistka Spomenka Hribar. Na vprašanje, kako Puigdemontov nastop, v katerem je zelo malo govoril o katalonskem vprašanju in konkretnih korakih naprej, vidi ob tem dogajanju, je Hribar ocenil, da zastopa edino stališče, ki ga v tem trenutku edinega lahko, glede na situacijo v Španiji. "Tam ne razumejo srednjeevropskega koncepta naroda, ne ločijo med nacijo in narodom. A priori izhajajo iz nacije in narodi so v tem primeru takoj podrejeni. Ta formula demokracije en človek, en glas je zelo lepa, toda če si v manjšini, te ta formula privede v popolno podrejenost. To se zdaj dogaja v Španiji, to je bila pa sicer tradicija od francoske revolucije tudi v Franciji. V Franciji je recimo izginil cel kup narodov, recimo Bretonci. To še danes velja, Macron recimo forsira, da bi imeli centralne organe, to bo Jugoslavija v klasičnem pomenu. Španija to že je. To zdaj grozi Evropi: Evropi grozi, da bo postala Španija, ne pa srednjeevropska konstitucija, v kateri bi prevladalo srednjeevropsko razumevanje ustavnosti in demokracije, predvsem pa odnosa do narodov. Če želimo, da je v Evropi demokracija in če ne more dobiti vsak narod svoje države in s tem postati nacija ter s tem član OZN-a, s čimer je imela Slovenija veliko srečo, in če Evropa ne bo znala razločiti, da bi tem narodom dala avtonomijo, če že ne samostojnosti, potem ne bo obstala skupaj. Teh narodov je več, kot si mislimo, mislim, da jih je več kot 20. Da ne govorim o Aziji. Smo šele na začetku nove faze, ko se bo to vprašanje moralo eksplicirati. Komunikacija s sodobnimi komunikacijami je zelo učinkovita, informacije se pretakajo in se bo kmalu izkazalo, da obstajajo velika trenja. Vidite, kaj počnejo Kitajci s svojimi "narodi". Dejansko enako kot Španci, mogoče se ti sicer lepše obnašajo, pa vendar. Človeka lahko ubiješ na več načinov. Evropska unija je pred tem, da se odloči: ali podpre srednjeevropsko razumevanje nacije ali pa tradicionalno, modernistično, subjektivistično, ki izhaja iz Renanove formule, kako biti narodno zaveden: naroda praktično ni, ampak ga moramo vsak dan znova postaviti. To je čisti subjektivizem."

Spomenka Hribar glede uspešnosti za osamosvojitev Kataloncev ni prav optimistična. "Želim, da bi Katalonci prišli do samostojnosti, a so veliko časa zamudili. Leta 1990, še pred volitvami, so prišli trije ali štirje Katalonci na uredništvo Nove revije. Mi smo bili takrat v zagonu, da se bomo osamosvojili. In so rekli: 'Joj, vi se boste osamosvojili, mi pa smo že zamudili priložnost.' To je bilo pred 30 leti. 30 let so zamudili."

Pogovor Adrijana Bakiča s Carlesom Puigdemontom
Puigdemont v Ljubljani: Cilj je izboljšanje demokracije