Erdogan ne vidi možnosti vstopa Švedske v Nato pred predsedniškimi volitvami v Turčiji maja letos. Foto: EPA
Erdogan ne vidi možnosti vstopa Švedske v Nato pred predsedniškimi volitvami v Turčiji maja letos. Foto: EPA

Pogovori med Ankaro in nordijskima država naj bi sicer potekali prihodnji mesec, poroča francoska tiskovna agencija AFP, ki se sklicuje na turški diplomatski vir. Ta naj bi dejal, da so srečanje s februarja prestavili na "kasnejši datum", pri čemer pa podrobnosti ni navedel.

Poteza je še dodatno zmanjšala možnosti, da bi se nordijski državi pridružili zavezništvu pred majskimi predsedniškimi in parlamentarnimi volitvami v Turčiji.

Turški predsednik Recep Tayyip Erdogan je v ponedeljek dejal, naj Švedska ne računa na podporo Turčije pri vstopu v Nato, potem ko je minulo soboto pred turškim veleposlaništvom v Stockholmu potekal protest pod vodstvom desničarskega skrajneža Rasmusa Paludana, na katerem je ta sežgal islamsko sveto knjigo Koran.

Švedske oblasti so sicer obsodile dejanja skrajneža, vendar so hkrati tudi branile široko opredelitev svobode govora v svoji državi.

Finski zunanji minister Pekka Haavisto je omenil možnost vstopa v Nato brez Švedske. Foto: EPA
Finski zunanji minister Pekka Haavisto je omenil možnost vstopa v Nato brez Švedske. Foto: EPA

Finska brez Švedske v Nato?

Finska je zaradi napovedane turške blokade vstopa Švedske danes sporočila, da bo razmislila o vstopu v zvezo brez sosede, čeprav skupni vstop ostaja "prva možnost".

"Oceniti moramo, ali se je zgodilo kaj, kar bi Švedski dolgoročno preprečilo vstop," je za finsko radiotelevizijo Yle dejal finski zunanji minister Pekka Haavisto, a dodal, da je "prezgodaj, da bi glede tega zavzeli stališče". Po besedah finskega ministra z vidika varnosti obeh nordijskih držav skupni vstop v zavezništvo sicer ostaja "prva možnost".

"Po moji oceni bo prišlo do zamude (pri pridobivanju odobritve Turčije), ki bo zagotovo trajala do turških volitev sredi maja," je ocenil Haavisto, ki je sicer pred nekaj več kot dvema tednoma zatrdil, da se "Finski ne mudi v Nato tako zelo", da ne bi mogla počakati, da tudi njena soseda dobi zeleno luč.

Doslej je pristopna protokola Finske in Švedske ratificiralo 28 od skupno 30 članic Nata, končno soglasje morata dati le še madžarski in turški parlament. Turčija ratifikacijo pogojuje z več zahtevami, med drugim z izročitvijo več oseb, ki jih Ankara obravnava kot teroriste. Večina turških zahtev se nanaša na Švedsko in ne na Finsko.