Glavno sporočilo udeležencev je bilo, da svet nikoli več ne sme dopustiti, da bi se takšne grozote ponovile.

Izraelski in poljski predsednik Reuven Rivlin in Andrzej Duda sta pred t. i. zid smrti položila venca. Foto: EPA
Izraelski in poljski predsednik Reuven Rivlin in Andrzej Duda sta pred t. i. zid smrti položila venca. Foto: EPA
Auschwitz I z napisom Delo osvobaja. Foto: MMC RTV Slovenija/Ksenja Tratnik
Auschwitz I z napisom Delo osvobaja. Foto: MMC RTV Slovenija/Ksenja Tratnik

Že zjutraj je poljski predsednik Andrzej Duda z izraelskim predsednikom Reuvenom Rivlinom in v spremstvu preživelih iz Auschwitza pred t. i. zidom smrti, kjer so nacisti ustrelili več tisoč ljudi, položil venec in šel skozi vrata taborišča z zloglasnim napisom Delo osvobaja (Arbeit macht frei).

Duda: Spomin na grozote moramo ohraniti
Na spominski slovesnosti je Duda pozval k ohranitvi spomina na grozote, ki so se dogajale v taborišču, da bi tako preprečili ponovitev zgodovine. V imenu Poljske je ponovil zavezo, da bo ta država negovala spomin in varovala resnico o tem, kaj se je dogajalo v Auschwitzu. Prisotne na slovesnosti je pozval, naj se pred poslednjimi preživelimi in očividci obvežejo, da bodo "sporočilo in opozorilo s tega kraja prenesli v prihodnost".

Spominska slovesnost v Auschwitzu ob 75. obletnici osvoboditve

Rivlin: Prihodnjim rodovom je treba prenesti spoštovanje miru in strpnosti
"Poljskemu narodu želimo danes ponuditi roko in zaprositi, da se ponovno vrnemo na pot, ki jo lahko prehodimo skupaj," je pozval Rivlin. Dodal je, da je treba prihodnjim rodovom prenesti spoštovanje do zgodovine, miru in strpnosti. Rivlin je Dudo danes povabil na obisk Izraela, kar naj bi pripomoglo k izboljšanju odnosov z Varšavo. Izraelski predsednik je še poudaril, da se bo Izrael vedno spominjal 7000 Poljakov in jim izkazoval čast, saj so tvegali lastna življenja, da bi pomagali Judom. Ob tem je dodal, da je nacistična Nemčija med drugo svetovno vojno po vsej Evropi dobila pomembno pomoč za svoja grozljiva dejanja. Poljski predsednik se pretekli teden ni udeležil spominske slovesnosti ob spominu na holokavst v Jeruzalemu. To je storil iz protesta, ker mu organizatorji niso omogočili, da bi imel govor, s katerim je želel odgovoriti na nedavne izjave ruskega predsednika Vladimirja Putina. Ta je poskušal odgovornost za izbruh druge svetovne vojne naprtiti Poljski in namignil, da je ta država sokriva za holokavst.

Nekdanji taboriščnik v Auschwitzu Marian Turski med govorom na spominski slovesnosti. Foto: EPA
Nekdanji taboriščnik v Auschwitzu Marian Turski med govorom na spominski slovesnosti. Foto: EPA

Steinmeier: Nemčija se bo borila proti vsem oblikam novega antisemitizma
Nemški predsednik Frank Walter Steinmeier je poudaril, da umori nacistov v Auschwitzu obvezujejo Nemčijo, da se upre vsem oblikam novega antisemitizma. Med obiskom nekdanjega nacističnega taborišča je še dejal, da ne bi smeli govoriti samo o preteklosti, pač pa jo razumeti tudi kot trajno odgovornost za "obrambo začetkov, tudi v naši deželi". "Danes so drugačni časi, besede so druge, dejanja so drugačna, a včasih, ko pogledamo na te čase, imamo vtis, da je zlo še vedno tukaj," je dejal Steinmeier. Dejal je še, da je Auschwitz skupek nacionalističnega razmišljanja, rasnega sovraštva in nacionalne blaznosti.

Pahor: Nikoli več takih grozot
Med udeleženci spominske slovesnosti je bil tudi slovenski predsednik Borut Pahor skupaj z nekdanjimi taboriščnicami Sonjo Vrščaj, Elizabeto Kumar Maurič, Marijo Frlan in Lidijo Rijavec Simčič. Ukradene otroke v delegaciji je zastopal Janez Deželak. "Naša moralna dolžnost je, da nikoli ne pozabimo in s tem prispevamo k temu, da po mirni poti rešimo vse probleme človeštva. Skupaj z drugimi, miroljubnimi ljudmi povsod po svetu se bomo borili, da takih grozot ne bo nikoli več. Nikoli več," je dejal predsednik Pahor.

Marija Frlan, ki prav danes praznuje 100. rojstni dan, je bila pred petimi leti predstavljena v oddaji Pričevalci. Ogledate si jo lahko v spodnjem videu.

Marija Frlan
Spomin in opomin na grozljivo poglavje človeške zgodovine. Foto: MMC RTV Slovenija/Ksenja Tratnik
Spomin in opomin na grozljivo poglavje človeške zgodovine. Foto: MMC RTV Slovenija/Ksenja Tratnik

V taborišču je umrlo 1,1 milijona ljudi, od tega 1.331 Slovencev
Celoten kompleks koncentracijskega taborišča Aushwitz je poleg treh glavnih taborišč (Auschwitz I, Auschwitz II - Birkenau in delavsko taborišče Auschwitz III - Monowitz) obsegal še od 45 do 50 manjših taborišč. V njih je skupno umrlo okoli 1,1 milijona ljudi, med njimi največ, 90 odstotkov, Judov. V taboriščih je umrlo največ madžarskih Judov (več kot 430.000), potem poljskih Judov (300.000) ter od 70.000 do 75.000 Poljakov. Zaprtih je bilo tudi 2346 zapornikov iz Slovenije, 1331 jih je tam umrlo.

Auschwitz II: taboriščne enonadstropne zgradbe (nekoč vojaške barake), obkrožene z bodečo žico, v katerih so se stiskali ujetniki.  Foto: MMC RTV Slovenija/Ksenja Tratnik
Auschwitz II: taboriščne enonadstropne zgradbe (nekoč vojaške barake), obkrožene z bodečo žico, v katerih so se stiskali ujetniki. Foto: MMC RTV Slovenija/Ksenja Tratnik

Taborišče Auschwitz II - Birkenau, ki so ga začeli graditi oktobra 1941, je bilo veliko 2 x 2,5 kilometra. Maksimalna zmogljivost taborišča je bila 100.000 zapornikov, Nemci pa so sprva načrtovali celo 200.000 zapornikov. Tri kilometre stran je koncentracijsko taborišče Auschwitz I, v katerem je znameniti napis Delo osvobaja (Arbeit macht frei), ki je bilo ustanovljeno leta 1940, sprva pa je delovalo kot zapor za poljske politične zapornike in intelektualce, pozneje sovjetske ujetnike in nemške homoseksualce ter Jude.

Auschwitz - najtemnejši madež v človeški zgodovini

Nacisti skušali odstraniti vse dokaze grozot
Proti koncu vojne so esesovci skušali odstraniti vse dokaze grozodejstev v Birkenauu: novembra 1944 so razstrelili glavne plinske celice in krematorij, kar je ostalo, pa so z dinamitom pognali v zrak 20. januarja 1945. Uničili so tudi Kanado, kakor se je imenovalo skladišče stvari, ki so jih zaplenili ujetnikom. Ime ni bilo izbrano naključno, namreč Kanada je bila sinonim za bogastvo. Čez teden dni je v iztrebljevalno taborišče, v katerem je umrlo okoli milijon ujetnikov, vkorakala Rdeča armada in okoli 7000 izmučenih taboriščnikov je bilo osvobojenih. Nekateri so bili tako slabotni, da so kljub dočakani osvoboditvi zaradi izčrpanosti umrli.

Poljske oblasti uredile muzej
Poljske oblasti so nekatere objekte delno prenovile in taborišče odprle kot muzej, posvečen žrtvam nacizma.

Spomin na žrtve holokavsta