Zelenski ob prisegi. Foto: Reuters

Po gladki zmagi pretekli mesec se je 41-letni nekdanji komik, ki ni imel pred letošnjimi volitvami nobenih političnih izkušenj, znašel v zahtevnem položaju: njegova stranka namreč ni v parlamentu, v katerem nima večinske podpore, zaradi česar je njegovo predsedovanje zelo oteženo. Kot poroča Reuters, je bilo zato pričakovati, da bo, dokler ima še visoko podporo javnosti, razpisal predčasne volitve. Sodelovanje s parlamentom je namreč ključno za uresničitev njegovih načrtov glede reform in izpolnitev obljub, ki jih je dal volivcem.

"Razpuščam vrhovno rado. Na oblast morajo priti ljudje, ki bodo služili javnosti," je dejal Zelenski, ki je zmagal na volitvah 21. aprila, na katerih je s 73-odstotno podporo premagal takratnega predsednika Petra Porošenka. S tem je postal najmlajši predsednik od osamosvojitve države.

V svojem življenju sem poskušal narediti vse, da bi nasmejal Ukrajince. V naslednjih petih letih bom poskušal narediti vse, da Ukrajinci ne bodo jokali.

Volodimir Zelenski

Prva naloga doseči premirje na vzhodu

Kot je ob prisegi dejal Zelenski, bo njegova prva naloga doseči premirje na vzhodu Ukrajine, kjer je v pet let trajajočih spopadih s separatisti, ki jih podpira Rusija, umrlo 13.000 ljudi. Po njegovih besedah bo dialog z Rusijo mogoč šele po vrnitvi ukrajinskega ozemlja in izročitvi vojnih zapornikov. "Nismo začeli te vojne, a mi se moramo potruditi, da jo končamo," je dejal novi predsednik. Predstavniki separatističnih oblasti na vzhodu so že dali vedeti, da bi lahko bili pripravljeni na pogovore z Zelenskim.

Ponovil je, da Ukrajina ne priznava ruske priključitve polotoka Krim kot tudi samooklicanih republik na vzhodu države. "Krim in Donecki bazen sta ukrajinsko ozemlje," je poudaril. Ob tem je dodal, da Ukrajina ni izgubila samo ozemlja, temveč tudi srce in dušo ljudi, ki živijo tam, ki "niso tujci, to so naši, Ukrajinci".

Poslance je ob tem pozval, da imajo do predčasnih volitev čez dva meseca čas, da sprejmejo zakon, ki jim bo odvzel imuniteto pred kazenskim pregonom, in drug zakon, ki bo prepovedal uradnikom, da nezakonito obogatijo. "Za to imate dva meseca časa. Storite to in dobili boste medalje," je dejal po prisegi.

Prisega Zelenskega

Nesoglasja z rado

Zelenski je pred prisego svoje nasprotnike med poslanci v spodnjem domu parlamenta obtožil, da so namerno prelagali njegovo prisego, saj so potrebovali kar nekaj tednov, da so se dogovorili samo o njenem datumu. Že pred prisego je grozil, da bo sprožil zelo zapleten proces razpustitve parlamenta in razpisal predčasne volitve, da bi unovčil svojo priljubljenost. Predčasnih volitev sicer po ustavi ne sme razpisati manj kot šest mesecev pred iztekom mandata trenutnega parlamenta. Redne volitve so napovedane za 27. oktober. Ustava še določa, da ima vrhovna rada po volitvah prvo sejo najpozneje 30 dni po objavi uradnih volilnih izidov.

Premier Grojsman napovedal odstop

Ukrajinski premier Volodimir Grojsman je napovedal, da bo po seji vlade v sredo odstopil. Po mnenju premierja je Zelenski z izjavo, da bi morala vlada odstopiti, "prevzel odgovornost za vse grožnje na trenutnem dnevnem redu". Grojsman, zaveznik nekdanjega predsednika Porošenka, je tudi dejal, da bo sodeloval na prihajajočih parlamentarnih volitvah.

Stranka Ljudska fronta je v petek oznanila, da bo zapustila vladajočo koalicijo. S tem pa bi tudi lahko preprečila predčasne parlamentarne volitve, saj imajo po razpadu koalicije stranke 30 dni časa, da sestavijo novo. Ankete sicer kažejo, da bi Ljudska fronta, ki je z 80 od 450 sedežev druga največja stranka v parlamentu, na novih volitvah komaj še prišla v vrhovno rado. Nedavna anketa skupine Rating pa kaže, da bi stranka Zelenskega Služabnik ljudstva dobila skoraj 30 odstotkov glasov, je pred dnevi poročal Bloomberg.

Odstop in udejstvovanje na prihodnjih parlamentarnih volitvah je v petek napovedal tudi ukrajinski zunanji minister Pavlo Klimkin. Dodal je, da bo svoje odstopno pismo v vrhovno rado in predsedniku države poslal po njegovi prisegi.