"Situacija je izredno težka, dnevno v bojih izgubljamo med 60 in 100 vojakov, po 500 je v bojih ranjenih. Tako držimo naše obrambne meje," je v intervjuju za ameriško televizijo US Newsmax dejal Zelenski in dodal, da je položaj najtežji na vzhodu Ukrajine.

Ruske sile še naprej silovito napadajo mesti Severodoneck in Lisičinsk. Če ruska vojska zavzema mesti, bodo prevzeli nadzor nad celotno pokrajino Lugansk.

Vodja mestne administracije je za Reuters povedal, da ukrajinske sile nadzorujejo le še 20 odstotkov Severodonecka, 60 odstotkov je pod nadzorom ruskih sil, preostalo je "nikogaršnja zemlja", je dejal Oleksandr Striuk. Guverner pokrajine Lugansk Sergij Gajdaj je medtem ocenil, da je sosednje mesto Lisičansk lažje braniti, saj leži na vzpetini.

Gajdaj je še sporočil, da so ruske sile v torek zadele kemično tovarno Azot v Severodonecku, pri čemer so razstrelili rezervoar strupene dušikove kisline, v zrak pa je bil izpuščen rožnat dim. Prebivalce je pozval, naj ostanejo v notranjih prostorih.

Vodja samooklicane proruske Ljudske republike Lugansk Leonid Pasečnik je medtem za rusko tiskovno agencijo Tass povedal, da proruske sile napredujejo počasneje, kot so načrtovali, saj naj bi skušali "zaščititi mestno infrastrukturo in so previdni okoli kemičnih tovarnah".

Jan Egeland, vodja Norveškega sveta za begunce, ki deluje v Severodonecku, je sporočil, da je v navzkrižnem ognju ujetih okoli 12.000 civilistov brez zadostnega dostopa do vode, hrane, zdravil ali elektrike. Pred vojno je v mestu živelo okoli 120.000 ljudi.

Nemčija bo Ukrajini dobavila sistem protiletalske obrambe

Nemčija bo Ukrajini dobavila sodoben sistem protiletalske obrambe za boj proti ruskim silam, je v nemškem parlamentu dejal kancler Olaf Scholz, ki je ob tem napovedal tudi dostavo sodobnega radarskega sistema Kijevu.

Pri protiletalskem sistemu je po navedbah Scholza to Iris-T proizvajalca Diehla, s čimer bodo Kijevu dobavili najsodobnejši sistem zračne obrambe, kar ga Nemčija premore. "S tem omogočamo Ukrajini, da zaščiti celotno mesto pred ruskimi zračnimi napadi," je dejal po poročanju nemške tiskovne agencije DPA.

Nemčija bo ukrajinskim oboroženim silam dostavila tudi sodoben sledilni radar, ki bo lahko zaznal topništvo, je v bundestagu dejal Scholz. Napovedal je še, da bo Nemčija v skladu s svojimi tehničnimi zmožnostmi podprla dobavo večnamenskih raket Ukrajini, kar so napovedale ZDA.

Cilj nemške vlade je zagotoviti, da ruski predsednik Vladimir Putin "ne zmaga" v vojni, ki jo je začel v Ukrajini, je med današnjo razpravo o proračunu zatrdil Scholz. "Naš cilj je, da se Ukrajina lahko brani in je pri tem uspešna," je dodal.

Ukrajina že dlje časa poziva k dobavi protiletalskih sistemov za zaščito pred napadi ruskih bojnih letal, helikopterjev, raket ali brezpilotnih letal.

Nemška vlada je kmalu po začetku ruske invazije v Ukrajini odločila, da bo prvič dobavila nemško orožje v vojni proti jedrski sili. Doslej je Berlin Kijevu med drugim dobavil protitankovske minomete, protiletalske rakete in več milijonov nabojev.

Scholz je bil deležen kritik tako doma kot v tujini, ker Nemčija Ukrajini ni zagotovila težkega orožja, ki ga potrebuje za odvračanje ruskih napadov. V preteklih tednih pa je Berlin sprejel tudi dve zavezi za dostavo težkega orožja, in sicer 50 tankov tipa gepard in sedmih samohodnih havbic, a orožje v Ukrajino še ni prispelo.

ZDA bodo Ukrajini poslale raketne sisteme z dosegom 70 kilometrov

Ameriška vlada se je odločila, da bo Ukrajini poslala na pomoč raketne sisteme srednjega dosega. Kijev že nekaj časa prosi za tovrstno oborožitev, saj nima odgovora na rusko bombardiranje in raketiranje od daleč.

Ameriški predsednik Joe Biden je v ponedeljek dejal, da v Ukrajino ne bo pošiljal raketnih sistemov dolgega dosega, s katerimi bi lahko ukrajinske sile dosegle Rusijo. Poslali pa bodo raketne sisteme z dosegom okrog 70 kilometrov. Ukrajinske vojake bodo morali tudi izuriti za uporabo novih raketnih sistemov.

Najnovejša pomoč naj bi bili mobilni raketni sistemi HIMARS, ki so nameščeni na tovornjakih. Ti lahko izstreljujejo tako rakete srednjega kot tudi dolgega dosega, do 300 kilometrov. Za zdaj nameravajo ZDA poslati le rakete z dosegom do 70 kilometrov, kar je veliko več kot doseg ukrajinskega topništva. Ni sicer jasno, koliko sistemov bodo ZDA poslale.

Ukrajina ZDA zagotavlja, da pomoči v raketah ne bo izkoriščala za napade na cilje v Rusiji, ampak da želi le odgovoriti na rusko bombardiranje od daleč. Rakete naj bi bile najkoristnejše v Doneškem bazenu, predvsem v Donecku, kamor je Rusija zgostila svojo ofenzivo bombardiranja in osvajanja ozemlja.

"Ukrajine ne spodbujamo, da udari čez svoje meje. Nočemo podaljšati vojne samo zato, da se Rusiji povzroči bolečina," je med drugim zapisal Biden, ki je novico o pošiljanju sodobnejših raketnih sistemov Ukrajini potrdil v torek zvečer v komentarju v New York Timesu.

Po poročanju BBC-ja je Biden še dejal, da bo ta pomoč okrepila ukrajinski pogajalski položaj in olajšala diplomatsko rešitev.

Blinken: Med Ukrajino in ZDA močna vez zaupanja

Ameriški zunanji minister Antony Blinken je medtem zatrdil, da je Ukrajina ZDA zagotovila, da sistemov ne bodo uporabili proti ciljem na ruskem ozemlju. "Med Ukrajino in ZDA obstaja močna vez zaupanja, kot tudi z našimi zavezniki in partnerji," je Blinken dejal na tiskovni konferenci z generalnim sekretarjem zveze Nato Jensom Stoltenbergom.

Poleg tega bodo v Ukrajino poslali še več raketnih sistemov za uničevanje tankov javelin, oklepna vozila, helikopterje in rezervne dele. Ameriška pomoč je nujna, če lahko Ukrajina upa, da bo kdaj pregnala okupatorja s svojega ozemlja.

Ameriški kongres je pred kratkim potrdil 40 milijard dolarjev vojaške pomoči Ukrajini, ki jo bo vlada namenjala sproti. Odkar je Putin konec februarja ukazal napad na Ukrajino, so ZDA tja poslale za približno 4,5 milijarde dolarjev vojaške pomoči.

V Moskvi opozarjajo na povečano tveganje konflikta z ZDA

Načrtovana nova dobava ameriškega orožja Ukrajini povečuje tveganje, da bi to potegnilo ZDA v neposreden konflikt z Rusijo, medtem opozarjajo v Moskvi.

Politika ZDA je "boj proti Rusiji do zadnjega Ukrajinca", je dejal tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov. Tovrstne dobave orožja po njegovih besedah ukrajinskega vodstva ne spodbujajo k ponovnemu začetku mirovnih pogajanj. Prepričan je, da ZDA "namerno in premišljeno prilivajo olje na ogenj", poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Na dogajanje se je odzval tudi ruski zunanji minister Sergej Lavrov, ki je med obiskom Savdske Arabije na novinarsko vprašanje o ameriškem pošiljanju raketnih sistemov v Ukrajino odgovoril, da to povečuje tveganje, da se bo v vojni znašla še "tretja država".

"Vsaka dobava orožja, ki se nadaljuje, povečuje tveganje za takšen razvoj," pa je na vprašanje glede možnosti konflikta med Rusijo in ZDA za rusko tiskovno agencijo RIA Novosti odgovoril namestnik ruskega zunanjega ministra Sergej Rjabkov.

Tudi po mnenju Rjabkova so ZDA odločene, da bodo "vojno vodile do zadnjega Ukrajinca, da bi Rusiji povzročile, kot pravijo, strateški poraz". "To je brez primere, to je nevarno," je opozoril.

Peskov: Sankcije EU-ja bodo negativne za EU in za Rusijo

Peskov je danes komentiral tudi politični dogovor o delnem embargu na uvoz ruske nafte v EU v okviru šestega svežnja sankcij proti Rusiji, ki so ga na zasedanju v Bruslju v noči na torek dosegli voditelji EU-ja. Kot je dejal Peskov, Moskva sprejema ukrepe za "minimiziranje" učinkov naftnega embarga.

"Sankcije bodo negativno vplivale na Evropo, na nas in celoten svetovni energetski trg," je novinarjem dejal Peskov. A kot je pojasnil, v Rusiji že poteka "preusmeritev" za iskanje alternativ za nafto, ki je ne bodo več prodajali v Evropo in ki bo omogočila zmanjšanje negativnih posledic.

Švica prepovedala Danski, da Ukrajini pošlje švicarska vojaška vozila

Švicarske oblasti so dale veto na prošnjo Danske, da pošlje oklepna transportna vozila švicarske proizvodnje Ukrajini. Pri tem se sklicujejo na politiko nevtralnosti, v skladu s katero Švica ne dostavlja orožja na območja spopadov, je poročala švicarska televizija SRF.
Švicarski državni sekretariat za gospodarske zadeve (Seco) je zavrnil zahtevo Københavna, da Ukrajini dostavi okoli 20 oklepnih vozil piranha III švicarske izdelave, je v Bernu potrdil tiskovni predstavnik sekretariata.

Nevtralna Švica od držav, ki kupujejo švicarsko orožje, zahteva, da zaprosijo za dovoljenje za ponovni izvoz tega orožja.Podobno je Seco aprila Nemčiji prepovedal pošiljanje švicarskega streliva v Ukrajino, prav tako pa je zavrnil podobno prošnjo Poljske o dobavi orožja vzhodni sosedi, poroča nemška tiskovna agencija DPA.

Švicarska nevtralnost se ob vojni v Ukrajini spopada z največjo preizkušnjo zadnjih desetletij. V domači javnosti poteka razprava o tem, kakšno stališče zavzeti do politike, ki je državo obdržala zunaj obeh svetovnih vojn.

Švica je zavrnila dosedanjo prakso in sprejela sankcije, ki jih je proti Rusiji zaradi invazije v Ukrajini uvedla Evropska unija.

Estonija, Latvija in Slovaška v preiskovalno misijo za vojne zločine

Estonija, Latvija in Slovaška so v torek v Haagu podpisale sporazum o pridružitvi skupini, ki preiskuje domnevne vojne zločine v Ukrajini. Pobudo za ustanovitev skupine, ki jo usklajuje Agencija EU-ja za pravosodno sodelovanje v kazenskih zadevah Eurojust, so dale Poljska, Litva in Ukrajina, poroča Deutsche Welle.

Srečanja evropskih tožilcev, ki je potekalo na sedežu Eurojusta na Nizozemskem, se je udeležil tudi glavni tožilec Mednarodnega kazenskega sodišča (ICC) Karim Khan, ki je ob tem izjavil, da ICC namerava odpreti pisarno v Kijevu.

V Ukrajini največja misija ICC-ja do zdaj

ICC je sredi maja v Ukrajino že poslal 42-člansko ekipo za preiskovanje domnevnih vojnih zločinov, ki jo sestavljajo preiskovalci, forenziki in podporno osebje. Gre za največjo tovrstno misijo v zgodovini sodišča.

Svet Evropske unije je v začetku maja potrdil nova pravila, ki Eurojustu omogočajo zbiranje, hrambo in analizo dokazov o ključnih mednarodnih zločinih, kot so denimo vojni zločini.
Ukrajinska generalna državna tožilka Irina Venediktova je v torek sporočila, da Ukrajina preiskuje 15.000 primerov domnevnih zločinov ruskih sil od začetka invazije 24. februarja.

Zelenski ostro obsodil ruski napad na kemično tovarno v Severodonecku

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je v torek zvečer ostro obsodil ruski napad na kemično tovarno v obleganem mestu Severodoneck na vzhodu Ukrajine in ga označil za "norost".

Ruske sile že več tednov stiskajo obroč okoli Severodonecka, po poročanju britanskih obveščevalnih služb pa naj bi v zadnjih dneh zasedle že večino mesta.

"Glede na to, da v Severodonecku poteka obsežna kemična proizvodnja, so napadi ruske vojske, vključno z letalskim bombardiranjem, naravnost nori," je glede na navedbe na spletni strani ukrajinskega predsednika sporočil Zelenski. Dodal je še, da "na 97. dan takšne vojne ni več presenetljivo, da je za rusko vojsko (...) vsaka norost popolnoma sprejemljiva".

Po podatkih britanskih obveščevalnih služb je Rusija po hudih spopadih zasedla že več kot polovico Severodonecka. V zadnjih dveh dneh so se spopadi okrepili, ruske enote so napredovale v središče mesta, v bojih pa so sodelovali tudi čečenski borci, poroča nemška tiskovna agencija DPA.

Ruska vojska je poleg tega obstreljevala tudi mesto Slavjansk, ki leži približno 60 kilometrov zahodno od Severodonecka, je za ukrajinsko televizijo 24 Kanal dejal župan Slavjanska Vadim Lijak. O novih poskusih ruskih sil, da bi napredovale v smeri Slavjanska, je poročal tudi generalštab ukrajinske vojske.

V podporo Ukrajini so voditelji EU-ja v ponedeljek sklenili dogovor o embargu na večji del ruske nafte, so pa po drugi strani neenotni glede prepovedi dobave plina iz Moskve.

Čeprav hitre prepovedi ruskega plina še ni na obzorju, je Zelenski izrazil hvaležnost za dosedanje ukrepe EU-ja proti "teroristični državi" Rusiji. "Pomembno je razumeti, da bo opustitev ruske nafte in drugih fosilnih goriv v evropskih državah pospešila prehod na obnovljive vire energije," je poudaril Zelenski in dodal, da poteze EU-ja puščajo Rusijo "na stranskem tiru sodobnega gospodarstva".