Beloruski predsednik Aleksander Lukašenko je na položaju 26 let. Foto: Reuters
Beloruski predsednik Aleksander Lukašenko je na položaju 26 let. Foto: Reuters

"Prisiljeni smo umakniti svoje enote z ulic, imeti pripravljeno polovico vojske in zapreti državne meje z Zahodom, predvsem z Litvo in Poljsko," je dejal Lukašenko. "Močno obžalujemo, da smo prisiljeni okrepiti mejo z bratsko Ukrajino," je dodal.

"Putin in Lukašenko se sovražita, vendar se morata podpirati"

Tiskovni predstavnik poljske vlade Piotr Muller je sporočil, da Poljska ni prejela potrditve, da je bila meja res zaprta. Namestnik poljskega zunanjega ministra Pawel Jablonski je Lukašenkovo izjavo označil za "še en element propagandne kampanje, psihološko igro, katere namen je ustvariti občutek zunanje grožnje".

Tako Poljska kot Litva sporočata, da potekajo prehodi njunih mej z Belorusijo kot običajno. "Ne vemo, kaj ta izjava pomeni. Bodo zaprli mejo za tovor, ljudi ali kaj drugega? Moramo počakati in videti, kaj ta oznanitev pomeni in kako bo uresničena," je dejal litovski zunanji minister Linas Linkevicius.

ZN z resolucijo poziva Belorusijo k ustavitvi nasilja

Na nujni seji Sveta Združenih narodov (ZN) za človekove pravice v Ženevi pa je bila sprejeta resolucija, ki jo je predlagalo več evropskih držav. Z njo so beloruski režim pozvali, da dopusti prihod posebne odposlanke sveta ZN-a za človekove pravice za Belorusijo Anais Marin, belorusko oblast pa pozivajo k ustavitvi nasilja proti protestnikom in k dialogu z opozicijo in civilno družbo.

Tihanovska Lukašenku ob mirnem odstopu ponuja zaščito pred pregonom

Belorusija je namreč deležna ostrih obsodb zaradi nasilnega zatiranja protestnikov in opozicije, ki so vzniknili po zmagi Aleksandra Lukašenka po avgustovskih predsedniških volitvah.

Strokovnjaki ZN-a so opozorili, da je bilo na protestih aretiranih več kot 10.000 protestnikov in da so dobili več kot 500 poročil o mučenju. "Odločilno za prihodnost države je, da se krog nasilja preneha," je izjavila namestnica visokega komisarja ZN-a za človekove pravice Nada Al Našif.

Predstavniki Belorusije, Rusije, Venezuele in Kitajske so sicer poskušali preprečiti, da bi se na dnevni red uvrstili dodatne izjave in kritični odzivi drugih predstavnikov članic sveta ZN-a. Beloruski veleposlanik Juri Ambrazevič je zatrdil, da gre za vmešavanje v notranje zadeve, in zavrnil trditve, da je v Belorusiji spodkopano vprašanje človekovih pravic. Po njegovem mnenju aretirani na protestih niso bili politični zaporniki, temveč "kriminalci".

Tihanovska pozvala mednarodno skupnost "k odločnemu odzivu"

Zbrane na zasedanju v Ženevi pa je nagovorila tudi Svetlana Tihanovska, protikandidatka Aleksandra Lukašenka na volitvah 9. avgusta, ki naj bi jih po njenih besedah "zadnji diktator v Evropi" dobil z "veliko prevaro". Svet ZN-a je prek videopovezave iz Litve pozvala k odločnemu ukrepanju.

"Položaj v Belorusiji zahteva takojšnjo mednarodno pozornost," je dejala voditeljica beloruske opozicije, ki je v izgnanstvu v Litvi. "Obseg in brutalnost obsežne režimske uporabe sile sta jasna kršitev vseh mednarodnih norm," je še dodala in pozvala mednarodno skupnost k "odločnemu odzivu".

ZN bo obravnaval kršitve človekovih pravic v Belorusiji